… priča, da me imaš neskončno rad.
Hej ti, ustavi se. Poglej me …
Ne morem. Nimam časa, se mi mudi …
Postoj in poslušaj.
Je pretežko, se nič ne da.
Vse se da.
Ne zmorem.
Ne boj se: vstani.
Čemu? Veš, da hitro zapadem v staro, ki me bremeni.
Zmoreš.
Kako, saj me ni nihče naučil?
Tukaj sem zate: želim ti pomagati.
Meni, pa čeprav sem tak?
Sprejmi me: vreden si.
Sredi vrtinca strahov, razočaranj, padcev, nemoči … Kako težko te takrat pogledam: raje zbežim … A končno zberem pogum, da se vrnem predte in dvignem svoj pogled … Ne rabim tvojih besed … Tvoj pogled s križa priča, da me imaš res neskončno rad. Zato vstanem in s Teboj poskusim narediti nov, trdnejši korak.