… priča, da me imaš neskončno rad.

Hej ti, ustavi se. Poglej me …

Ne morem. Nimam časa, se mi mudi …

Postoj in poslušaj.

Je pretežko, se nič ne da.

Vse se da.

Ne zmorem.

Ne boj se: vstani.

Čemu? Veš, da hitro zapadem v staro, ki me bremeni.

Zmoreš.

Kako, saj me ni nihče naučil?

Tukaj sem zate: želim ti pomagati.

Meni, pa čeprav sem tak?

Sprejmi me: vreden si.

Sredi vrtinca strahov, razočaranj, padcev, nemoči … Kako težko te takrat pogledam: raje zbežim … A končno zberem pogum, da se vrnem predte in dvignem svoj pogled … Ne rabim tvojih besed … Tvoj pogled s križa priča, da me imaš res neskončno rad. Zato vstanem in s Teboj poskusim narediti nov, trdnejši korak.