SLUŽIMO DRUG DRUGEMU

Za začetek: Predstavljajmo si, da bi Jezus danes prišel k nam na obisk: s čim bi ga postregli? Kako bi mu pokazali, da smo ga veseli? Bi mu pomagali npr. zavezati čevlje, če bi nas za to prosil? Je kdo izmed nas že kdaj videl Jezusa? Kako izgleda? Kje živi? Ali je Jezus tudi v vsakem izmed nas? Seveda, saj nas je z očkovo in mamino pomočjo ustvaril Bog.

Beseda: preberemo Mt 25,31-46 ; za mlajše otroke pa jo pripovedujemo (lahko uporabimo nekaj človeških figur, da si bodo otroci še lažje predstavljali in pripravimo nekaj predmetov, da si bodo današnje besede lažje zapomnili. Npr.: kruh – lačen sem bil in ste mi dali jesti; kozarec vode; oblačila; napis dobrodošel; zdravila; darilo – v ječi sem bil in ste me obiskali …)

Jezus je veliki množici povedal, da se bo nekega dne spet vrnil na Zemljo in postal kralj Neba in Zemlje za vedno. Takrat bo okoli sebe zbral vse ljudi in jih razdelil na dve skupini. Prvi skupini ljudi bo rekel: »Pridite, veselite se z menoj v nebesih! Ko sem bil lačen, ste mi dali jesti. Ko sem bil žejen, ste mi dali piti. Ko sem bil osamljen ali tujec, ste me povabili k sebi. Ko sem bil nag, ste me oblekli. Ko sem bil bolan, ste poskrbeli za mene. Ko sem bil v zaporu, ste me obiskali. Ti ljudje bodo seveda navdušeni, saj jim je uspelo priti v nebesa. Hkrati pa močno začudeni: razmišljali bodo, kdaj so videli Jezusa lačnega, žejnega, ali celo nagega. Jezus pa jim bo rekel: karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni. Zato sprejmite moje darilo in se mi pridružite v nebesih za vedno.

Kaj pa druga skupina? Njih pa Jezus ne bo povabil k sebi, temveč jih bo poslal proč. Kajti, ko je bil lačen, mu niso mu dali jesti. Ko je bil žejen, mu niso dali piti. Niso ga povabili k sebi domov, pa čeprav je bil tujec. Niso mu dali oblačil, ko je bil nag. Ko je bil bolan, niso poskrbeli zanj. Izogibali so se ga, ko je bil v zaporu. Tudi ti ljudje bodo začudeni razmišljali, kdaj so videli Jezusa lačnega, žejnega, bolnega, osamljenega, v ječi. Kako bi mu torej lahko pomagali? Jezus pa jim bo rekel: Česar niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. Zato ne morete biti z menoj v nebesih in namesto veselja vas čaka kazen za vedno.

Sporočilo: Ali je Jezus vesel, da mi molimo, gremo k maši, beremo Sveto pismo? Seveda je. Toda, ali je to dovolj, da pridemo v nebesa? Jezus nas ima zelo rad in prav vsakemu izmed nas daje vse tisto, kar potrebuje. Vsake toliko časa pa prav vsak izmed nas potrebuje tudi skrb in pomoč ljudi, ki živijo z nami tu na Zemlji. S tem, ko skrbimo za druge in si pomagamo med seboj, nam Jezus daje priložnost: da zaradi potreb drugih sami postajamo boljši, hkrati pa tudi Jezusu pokažemo, da ga imamo res radi. Na ta način nam pomaga na naši poti v nebesa. Ali Jezus pričakuje, da poskrbimo za čisto vse, ki na tem svetu potrebujejo pomoč? Seveda ne, saj nismo kakor On in nimamo takšne moči. Je pa pomembno, da smo njegovi pomočniki: da opazimo in slišimo, če kdo v naši bližini potrebuje pomoč in predvsem, da z veseljem pomagamo bratcu, sestrici, atiju, mamici, sosedu, prijatelju, sošolcu, starim staršem, možu, ženi, sodelavcem … po svojih najboljših močeh.

Molitev: Dragi Jezus, zelo nas imaš rad in nam daješ vse, kar potrebujemo. Tudi mi ti želimo pokazati, da te imamo radi. Zato nam pomagaj, da bomo znali dobro videti in slišati, kadar bo kdo izmed naših bližnjih potreboval skrb in pomoč. Hvala.

Živeti vero v našem vsakdanu – nekaj zamisli: Druga za drugega poskrbimo po svojih najboljših močeh: še posebej takrat, ko bo nekdo izmed nas jezen, osamljen, se bo slabo počutil, izločen, mu kaj ne bo šlo najbolje … Korona čas daje veliko priložnosti za tovrsten izziv. Ob večerih si pripovedujmo, pri kom smo v posameznem dnevu zaznali, da nekdo izmed nas potrebuje našo skrb ali pomoč in kako smo se na to odzvali.