MOST DO NEBES

V družini, v medsebojnih odnosih lahko med seboj gradimo ali rušimo mostove.

Aktivnost: Igrajmo se ljudsko igro A je kaj trden most? Izberemo dva, ki predstavljata most. Primeta se za roke in stopita toliko narazen, da gre lahko vojska, ki jo sestavljajo ostali igralci, skozi. Ostali igralci se postavijo v kolono in se primejo drug drugega za ramena. Prva v koloni je lokomotiva, ki vodi ostale po prostoru. Tista, ki predstavljata most, se dogovorita, kaj naj bi bil eden in kaj drugi (npr.: iskri konj, drugi pa zlata kočija), vendar ju pri tem ostali igralci ne smejo slišati. Igra se lahko začne. Vojska se ustavi pred mostom in ga vpraša: »A JE KEJ TRD’N TA VAŠ MOST?«, »KAKOR SKALA, KAM’N, KOST!«, se glasi odgovor. »A GRE LAHKO NAŠA VOJSKA SKOZ’?« »JA, ČE TAZADN’GA PUSTITE!«, odgovori most. »ČE GA ULOVITE!«, odvrne vojska. S tem je pogovor končan in vojska gre lahko skozi. Most-igralca spustita roki (zapornici) pred zadnjim v koloni. Zajetega vojaka vprašata, kaj ima rajši: iskrega konja ali zlato kočijo. Glede na odgovor ga razvrstita za tistim, ki je iskri konj ali zlata kočija. To se ponavlja (pri vsakem krogu določita novo izbiro), dokler ne ostane zadnji igralec oz. lokomotiva. Le-ta teče pod mostom, ki šteje dneve: ponedeljek, torek, … Pri nedelji »most« spusti »zapornice« (roke). Tako tudi zadnji igralec izbere med dvema predmetoma in se pridruži ostalim, ki so se zvrstili v koloni na vsaki strani mostu. Igralci se trdno primejo med seboj in začno vleči: vsaka ekipa vleče v svojo smer. Skupina, ki uspe obstati na nogah, je zmagovalka.

ALI

Poiščimo potoček in s skupnimi močni poskušajmo zgraditi trden most. Nam je uspelo?

Pogovor: Kje so postavljeni mostovi? Zakaj jih sploh potrebujemo? Zakaj je potrebno, da so trdni in varni? Kdaj in kako pa mi med seboj gradimo mostove? Se naši mostovi kdaj porušijo in obstanemo vsak na svojem bregu? Zakaj? Jih lahko ponovno zgradimo? Kdo nam pri tem lahko pomaga?

Molitev: Primimo se za roke in zaprimo oči. Oče desnemu sosedu stisne roko. Ta jo stisne naslednjemu. Ko stisk roke pripotuje nazaj do očeta, ta sklene molitev z besedami: »Bog, prosimo, pomagaj nam, da bi v družini gradili močne in varne mostove.«

Do prihodnje nedelje: Kadar se nam bo v medsebojnih odnosih zdelo, da stojimo vsak na svojem koncu zgodbe in se ne slišimo, skušajmo biti prvi, ki začnemo graditi most do drugega.