KRIŽEV POT SKOZI DRUŽINSKI VSAKDAN

Ne glede na starost otrok ter navkljub še tako kakovostnemu in starostno primernemu gradivu, otroke o trpljenju in križevem potu največ učiva skozi najin način življenja, in sicer tako, da si pomagava z Jezusovim zgledom.

Čeprav živimo v drugačnih časih kot On, se naše družinsko življenje še kako zrcali v postajah križevega pota. Tudi midva se pogosto znajdeva v stiski, počutiva se nemočna, kot se je počutil Jezus, ko je bil po krivici obsojen. Križ so najine preizkušnje: korona, trmoglav otrok, smrt v družini, najino nerazumevanje, odnosi s starimi starši, nenačrtovana nosečnost … Jih zmoreva v zaupanju sprejeti? Jezus je na poti večkrat omagal, na pomoč sta mu prišla Simon in Veronika. Tudi midva dobivava pomoč: ali jo znava vedno z veseljem in hvaležnostjo sprejeti? Jezus je na svoji poti srečal nesrečne žene in jih potolažil. Zmoreva tudi midva ob lastnih stiskah tolažiti in bodriti otroke v njihovih težavah? Ali pa jih odrivava stran ter jim iščeva nadomestke (velikonočne zajčke), da bi jih »zaščitila« in preusmerila pozornost? … Po koncu trpljenja Jezus ni umrl, on je vstal in živi. Tako vemo, da naša pot ni bila zaman: saj korakamo v boljši in lepši jutri tudi vsi mi.