KAJ PA TI ŽELIŠ POSTATI?

Družinska kateheza na nedeljo SVETE DRUŽINE, 27. 12. 2020

Za začetek: Poiščimo nekaj fotografij, na katerih je vsak izmed nas še dojenček. Otroci naj poskušajo ugotoviti, kdo je na fotografiji. Obujajmo spomine na dogodke, prikazane na slikah. Vprašajmo otroke, kaj želijo postati, ko bodo odrasli. Pripovedujmo jim o svojih otroških poklicnih željah in sanjah. Mislite, da lahko starši vedo za svoje otroke, kaj bodo postali? Tudi Jezus je bil takšen dojenček kot vsak izmed nas. Pa mislite, da je vedel, kaj bo postal, ko bo velik? Kaj pa Marija, Jožef, pastirji in drugi?

Beseda: preberemo Lk 2,22-40 . Če so otroci mlajši, pa jim po svojih besedah pripovedujmo zgodbo:

Marija in Jožef sta se odpravila na pot v Jeruzalem, ko je bil Jezus še čisto majhen dojenček. Nesla sta ga v cerkev (tempelj), da bi se tam Bogu zahvalila za njegovo rojstvo. Jožef je s seboj nesel dva golobčka. Ko so prišli v tempelj, jim je prišel naproti starček Simeon, ki je imel zelo rad Boga. Starček je vzel dojenčka v naročje in se zahvalil Bogu, ker mu je izpolnil željo, da bi videl Božjega Sina. Bil je presrečen, da se je to končno zgodilo. Simeon je vedel, da je Jezus tisti, zaradi katerega bodo ljudje lahko prišli v nebesa. Marija in Jožef sta bila vesela: sama sta že vedela, kako poseben je njun otrok, zdaj pa sta ugotovila, da tudi drugi že vedo zanj. Starček jima je napovedal, da bodo nekateri ljudje imeli Jezusa radi, drugi pa ne.

Skupini se je pridružila še starka Ana. Tudi ona je veliko časa preživela v cerkvi, kjer je poslušala, kaj ji govori Bog in o tem pripovedovala tudi drugim. Ko je zagledala Jezusa, je brž odhitela vsem okoli sebe pripovedovati, da je Jezus tisti, ki so ga tako dolgo čakali.

Po obisku templja se je družina odpravila nazaj v Nazaret, kjer so živeli. Jožef in Marija sta skrbela za Jezusa in ga učila o Bogu. Deček pa je rasel, postajal močan in pameten. Vedno več je vedel o Bogu in Svetem pismu.

Sporočilo: Danes smo slišali res lepo zgodbo o Jezusu, ki nas uči, kako ima Bog čudovit načrt za vsakega izmed nas. Tudi zate si tvoja mami in ati želita, da bi rasel, postal močan, pameten, da bi imel dobro srce. Morda ne veš, kaj boš, ko boš velik, lahko pa veš, da je Bog vedno s teboj in da te ima rad.

Pogovor: Kaj nas uči današnja zgodba? Najprej, da Bogu lahko verjamemo, ker drži svoje obljube. Bog je obljubil Simeonu in Ani, da bosta živela toliko časa, da bosta lahko videla Jezusa. Enako kot je njima izpolnil svojo obljubo, jo bo izpolnil tudi za nas. Je Bog zate izpolnil že kakšno obljubo? Katero?

Kot je obljubil, je Bog poslal Jezusa, da bi tudi nam pomagal priti v nebesa. Kaj pa sta morala storiti Simeon in Ana, da se jima je izpolnila njuna želja? Verjeti sta morala Bogu in delati tako, kot je Njemu všeč: in to je trajalo zelo dolgo. Če verjamemo v Jezusa, se moramo ves čas truditi in živeti tako, kot želi in nas uči On. To pomeni tudi takrat, kadar nam kaj ni všeč ali bi sami radi drugače.

Živeti vero v vsakdanu: Da boš lažje ugotovil, s kakšno nalogo te je Bog poslal na svet, bodi najprej ponosen na vse, kar znaš in zmoreš. Svoje sposobnosti in talente z veseljem deli drugim. Drug drugega pa tudi spodbujajmo ter si pomagajmo pri učenju novega znanja.