MOST DO NEBES

V družini, v medsebojnih odnosih lahko med seboj gradimo ali rušimo mostove.

Aktivnost: Igrajmo se ljudsko igro A je kaj trden most? Izberemo dva, ki predstavljata most. Primeta se za roke in stopita toliko narazen, da gre lahko vojska, ki jo sestavljajo ostali igralci, skozi. Ostali igralci se postavijo v kolono in se primejo drug drugega za ramena. Prva v koloni je lokomotiva, ki vodi ostale po prostoru. Tista, ki predstavljata most, se dogovorita, kaj naj bi bil eden in kaj drugi (npr.: iskri konj, drugi pa zlata kočija), vendar ju pri tem ostali igralci ne smejo slišati. Igra se lahko začne. Vojska se ustavi pred mostom in ga vpraša: »A JE KEJ TRD’N TA VAŠ MOST?«, »KAKOR SKALA, KAM’N, KOST!«, se glasi odgovor. »A GRE LAHKO NAŠA VOJSKA SKOZ’?« »JA, ČE TAZADN’GA PUSTITE!«, odgovori most. »ČE GA ULOVITE!«, odvrne vojska. S tem je pogovor končan in vojska gre lahko skozi. Most-igralca spustita roki (zapornici) pred zadnjim v koloni. Zajetega vojaka vprašata, kaj ima rajši: iskrega konja ali zlato kočijo. Glede na odgovor ga razvrstita za tistim, ki je iskri konj ali zlata kočija. To se ponavlja (pri vsakem krogu določita novo izbiro), dokler ne ostane zadnji igralec oz. lokomotiva. Le-ta teče pod mostom, ki šteje dneve: ponedeljek, torek, … Pri nedelji »most« spusti »zapornice« (roke). Tako tudi zadnji igralec izbere med dvema predmetoma in se pridruži ostalim, ki so se zvrstili v koloni na vsaki strani mostu. Igralci se trdno primejo med seboj in začno vleči: vsaka ekipa vleče v svojo smer. Skupina, ki uspe obstati na nogah, je zmagovalka.

ALI

Poiščimo potoček in s skupnimi močni poskušajmo zgraditi trden most. Nam je uspelo?

Pogovor: Kje so postavljeni mostovi? Zakaj jih sploh potrebujemo? Zakaj je potrebno, da so trdni in varni? Kdaj in kako pa mi med seboj gradimo mostove? Se naši mostovi kdaj porušijo in obstanemo vsak na svojem bregu? Zakaj? Jih lahko ponovno zgradimo? Kdo nam pri tem lahko pomaga?

Molitev: Primimo se za roke in zaprimo oči. Oče desnemu sosedu stisne roko. Ta jo stisne naslednjemu. Ko stisk roke pripotuje nazaj do očeta, ta sklene molitev z besedami: »Bog, prosimo, pomagaj nam, da bi v družini gradili močne in varne mostove.«

Do prihodnje nedelje: Kadar se nam bo v medsebojnih odnosih zdelo, da stojimo vsak na svojem koncu zgodbe in se ne slišimo, skušajmo biti prvi, ki začnemo graditi most do drugega.

SKUPAJ SMO MOČNI

Razlike naj nas ne odtujijo, temveč bogatijo. Družina je skupnost in prav vsak član lahko s svojimi talenti in močmi pripomore, da nam je lepše in lažje živeti. Bog za nas skrbi s pomočjo družine.

Aktivnost: Vzemimo kolebnico in se razdelimo v dve skupini. Na sredo med skupinama zarišimo črto in se pomerimo v vlečenju vrvi. Zmaga skupina, ki zmore nasprotnike zvleči čez zarisano črto.

Na polovico A4 lista vsak obriše obe svoji roki. Na prvo narišemo smejoči obraz, na drugo pa žalostni obraz. Na te obrise rok drug za drugega zapisujemo posameznikove značilnosti – dobre in slabe (je miren, prijazen, se česa boji, rad pomaga …). Na koncu vsak dobi svoj list nazaj in si prebere zapisano. Otrokom, ki še ne znajo brati ali pisati, pomagajmo. Poudarimo, da smo lahko ponosni na vse naše dobre lastnosti. Tiste slabe pa so tudi del nas. Jezus nas ima še vedno zelo rad. Pomembno pa je, da se jih trudimo izboljšati.

Pogovor: Me drugi vidijo takšnega, kot se doživljam jaz? Mi je zapisano všeč? Zakaj da oz. ne? Ali je dobro, da smo med seboj drugačni? Zakaj? Poudarek: Ker smo družina, smo skupaj močnejši: skupaj zmoremo več in bolje.

Molitev: Vsak Jezusa po svojih besedah prosi za potrebe v naši družini.

Do prihodnje nedelje: Za vsak dan pripravimo seznam opravil in zadolžitev, v katere bodo vključeni vsi člani naše družine. Vsak dan sproti ovrednotimo, kako nam je uspelo opraviti naše naloge.

Primer:

ponedeljekOče popravi poškodovane igrače. Mati zašije strgana oblačila. Ana se igra z mlajšo sestrico. Jure pomaga mlajšemu bratcu pri delu za šolo. Doroteja pripravi mizo za obroke.
sobotaVsak pospravi en prostor v hiši.

ČUDEŽ

Vsak izmed nas je nekaj posebnega. Bodimo veseli in ponosni na to.

Aktivnost: Izdelajmo osebne izkaznice (osnutek se nahaja spodaj). Pripravimo papir (velikosti A3) ter barvice ali flomastre. Papir predelimo na prostorčke, v katere vsak s pomočjo zapisa ali risb predstavi del sebe. Mlajše otroke usmerjajmo.

Pogovor: Vsak predstavi svojo osebno izkaznico. V čem smo si podobni in v čem se razlikujemo? Pogovorimo se še, kaj smo novega spoznali drug o drugem. Osebne izkaznice obesimo na vidno mesto v našem domu.

Molitev: Eden od staršev ima v roki klobčič volne. Vrže ga enemu družinskemu članu in reče: »Bog, hvala, ker si v našo družino poslal _______ (ime)«. Poklicani nadaljuje. Ko klobčič pristane pri tistemu, ki je začel, le-ta zaključi molitev z besedami: »Bog, prosimo te, da bi se imeli zmeraj radi.« Objamemo se in zapojemo še ljudsko pesem Mi se imamo radi, ki ji dodajamo kitice z imeni vseh družinskih članov, na koncu dodamo še kitico Jezusa imamo radi.

Do prihodnje nedelje: Vsak naj pripravi eno presenečenje, s katerim bo polepšal dan vsem v družini (npr. če nekdo rad pripoveduje zgodbe, jo pove vsem. Kdor igra kakšen instrument, lahko kaj zaigra …). Oče in mama naj ob večerih pripovedujeta o času pričakovanja in rojstva otroka (otrok).

Za tiste, ki želite več:

Zgodba: Ti si pravi čudež! (K.M. Amiot, Družina: 2012) Po prebrani zgodbi si podelimo vtise: Kaj sem si v zgodbi najbolj zapomnil? Me je kaj presenetilo? Česa do sedaj nisem vedel?

Namig: Če otroci ob zgodbi pričnejo spraševati, kako so prišli na svet (vprašanja, povezana s spolnostjo), jim brez sramu odgovorimo. Povejmo jim resnico, a toliko, kot je lahko sprejmejo (prilagajajmo starosti). Če ne vemo, kaj jih točno zanima, jih povprašajmo, kaj menijo oni. Njihov odgovor naj bo vodilo pri oblikovanju našega. S temo zaključimo, ko otroci prenehajo spraševati. Pomembno je, da otroci zgradijo zdravo podobo spolnosti, zato tega učenja ne prepustimo sodobnim medijem, prijateljem ali ustanovam.

DROBNE STVARI

V njih se skrivata naše zadovoljstvo in sreča.

Aktivnost: Vsak za nekaj časa dobi v roke fotoaparat (mlajši potrebujejo pomoč odraslih!). V hiši ali njeni zunanji okolici poiščimo drobne stvari, ki se nam zdijo zanimive (majhni kamenčki, deli rož ali dreves, oblaki, okvir na slikah …). Fotografirajmo jih tako, da bodo predstavljali le del celote. Ko vsak fotografira 5 različnih stvari, se zberimo skupaj.

Pogovor: Ob ogledovanju nastalih posnetkov poskušajmo ugotoviti, kaj je na njih. Smo prepoznali vse? Je bilo težko? Kako sem se počutil, ko sem zagledal nekaj zanimivega, pa čeprav majhnega? Kdaj se še počutim srečno?

Molitev: Vsak ponovi spodnje vrstice, ostali ponazarjajo s telesom.

»Bog je največji (s kazalcem pokažemo v nebo in z rokami narišemo krog – svet). Nasmeh je najlepši (usta raztegnemo v nasmeh). Ljubezen je najmočnejša (s prsti oblikujemo srček in pokažemo mišice)

Do naslednje nedelje:Bodimo pozorni na drobne stvari, dogodke, ki nam lepšajo dan. Pri večerji si pripovedujmo o njih.

NAŠ DOM JE V NEBESIH

Predpriprava: na svetovnem spletu poiščimo slike in življenjepise naših nebeških zavetnikov (slike izberimo primerno otrokovi starosti, življenjepise pa prilagodimo njihovemu razumevanju).

Pripomočki: revija Mavrica, št.3, letnik 2018/2019 (ali povezava na: http://www.druzina.si/flip/revije/mavrica/2018-19/03/mobile/index.html#p=4), plakat, A4 listi, slike in življenjepisi svetnikov, flomastri, vata, bleščice …

Vsak družinski član nariše, kako si predstavlja nebesa. Drug drugemu predstavimo svoje izdelke.

Otrokom povemo, da je Zemlja naš začasen dom, naš večen dom pa v nebesih. Tam so že svetniki. Oni so naši vzorniki, za nas prosijo in nas vodijo, da bi tudi nam uspelo priti v nebesa.

Poslušajmo pesem Svetniki (Franc Juvan; dostopno na spletu)

Preberimo zgodbo Gregorja Čušina Zid svetnikov, ki jo najdemo v Mavrici, št. 3, letnik 2018/2019, str. 6-7.

Ob pogovoru izdelajmo plakat. Kdo je kralj nebes? Jezus. (Ga narišemo.) Kaj pa kraljica? (Narišemo še Marijo.)  V nebesih živijo tudi svetniki. Kdo so? Kaj posebnega so počeli, da so prišli v nebesa? Ali poznate že kakšnega svetnika? Razdelimo slike naših nebeških zavetnikov ter vsakega na kratko prestavimo (majhnim otrokom le najpomembnejšo stvar, starejšim več podrobnosti). Vsak prilepi sliko svojega nebeškega zavetnika na plakat. Če so otroci že nekoliko starejši, lahko dodamo še nekaj slik svetnikov, h katerim se v molitvi radi zatekamo. Plakat okrasimo, da na koncu dobimo družinsko podobo nebeškega kraljestva.

Ali lahko tudi mi postanemo svetniki? Kako?

Dejavnost zaključimo z molitvijo: zmolimo litanije vseh svetnikov (če so otroci majhni, jih izberemo nekaj: mednje vključimo vse naše priprošnjike) ter zapojemo pesem V nebesih sem doma ali Nebeški Jeruzalem (če je ne poznamo, jo poiščemo na spletu).

2. novembra se spominjamo vseh naših rajnih. Plakat lahko dopolnimo s slikami naših sorodnikov. Z njimi smo povezani tudi preko molitve.

Na lističe lahko zapišimo imena naših sorodnikov, prijateljev, znancev, ki so že umrli. Lističe prepognimo in spravimo v manjšo škatlo. Vsak večer iz škatle vzemimo listič (lahko tudi več) ter ob prižgani svečki zanje zmolimo deseko rožnega venca. Ob fotografijah obujajmo (lepe!) spomine na naše sorodnike, prijatelje, ki jih ni več z nami.

Gradivo namenjeno le za družinsko rabo.

VODNIKI

Aktivnost: Poiščimo slike in življenjepise naših krstnih zavetnikov. Vsak pripravi kartonček z osnovnimi podatki o svojem zavetniku: na sprednjo stran nariše sliko oz. prilepi fotografijo, na zadnjo stran izpiše nekaj pomembnih podatkov.

IME SVETNIKA:


NJEGOV GOD PRAZNUJEMO:


ZANIMIVOST IZ NJEGOVEGA
ŽIVLJENJA:


POSNEMAM GA V:

SLIKA SVETNIKA

Pogovor: Drug drugemu predstavimo svoje zavetnike. Kartončke obesimo na vidno mesto v stanovanju, da se bomo lahko večkrat spomnili na naše krstne zavetnike ter jih prosili za pomoč. V koledar vnesimo naše godovne dni in jih praznujmo. Primer praznovanja:

Primer praznovanja godovnega dne:

Na predvečer slavljencu pripravimo »ofreh« (to pomeni, da pripravimo ropot: s kuhalnico tolčemo po loncih ali pokrovkah, uporabimo ragljo ipd.). Slavljencu voščimo vse najboljše in ga priporočimo v varstvo njegovemu nebeškemu zavetniku (Naj te varuje in vodi tvoj nebeški zavetnik …). Lahko ga skromno obdarimo (npr. kakšen priboljšek), ki ga slavljenec nato razdeli med vse nas.

Molitev: Zmolimo litanije svetnikov (Vsak izreče ime svojega krstnega zavetnika, ostali odgovorimo: »Prosi za nas.«)

Živimo vero v vsakdanu: Vsak si izbere eno dobro lastnost svojega krstnega zavetnika in jo poskuša posnemati. Ob večerih se pogovorimo, kaj smo skušali posnemati in kako nam je to uspelo.

NEDELJA = DAN ZA BOGA IN ZA NAS

V njih se skrivata naše zadovoljstvo in sreča.

Aktivnost: Pojdimo na sprehod v okolico našega doma: gozd, travnik, morska obala, gorski vrh – pomembno je, da izberemo okolje, kjer se kot družina dobro počutimo. Izberimo miren prostorček in se postavimo (usedimo) v krog, tako da smo s hrbti obrnjeni drug proti drugemu. Nekaj minut poskušajmo vztrajati v tišini in opazovati naravo (dolžino prilagodimo starosti otrok v družini). Z zaprtimi očmi v tišini prisluhnimo še zvokom narave. Se sliši brnenje avtomobilov z bližnje ceste? Slišimo ljudi, ki se pogovarjajo? Ali pa je okoli nas vse tiho? Počakajmo še malo … Gotovo bomo zaslišali petje ptic ali šum vetra …Pripovedujmo si o svojem doživljanju: kaj smo opazili, slišali.

Pogovor: Bog se nam preko stvarstva razodeva kot naš Oče, naš varuh in skrbnik. Vsaka Njegova stvar nam kaže, kako je On velik, mogočen in čudovit. Kaj vse je ustvaril in kako je ustvarjal svet, lahko preberemo v Svetem pismu (1 Mz, 1–2). Posebej se zaustavimo pri sedmem dnevu. Za kaj ga je Bog namenil? Imamo tudi mi v tednu kakšen dan za počitek? Kako si je Bog zamislil, da bi preživljali nedelje? Kako jih preživljamo sedaj? Kaj moramo spremeniti, da bodo nedelje za nas res praznične in drugačne od drugih dni v tednu?

Molitev: V svoji okolici vsak najde oziroma izdela delček stvarstva, ob katerem čuti, da je Bog z njim. V tišini vsak sam izreče Bogu zahvalo za ta košček narave.

Do prihodnje nedelje: Vsak družinski član zapiše/nariše, kaj si želi početi ob nedeljah. Proti koncu tedna jih predstavimo drug drugemu in oblikujmo družinski nedeljski seznam želja. Katera je tista, ki bi jo lahko uresničili že to nedeljo?

JUNIJ JE JEZUSOV MESEC

Foto: Marko Furlan

V mesecu juniju praznujemo dva pomembna Jezusova praznika:

Telovo (20. 6. 2019) in Srce Jezusovo (28. 6. 2019).

Čaščenje Jezusovega srca izhaja iz dogodkov, ki so se zgodili proti koncu 17. stoletja. Okrog leta 1675 se je redovnici, sveti Marjeti Mariji Alakok večkrat prikazal Jezus, ki jo je nagovarjal, naj spodbudi uvajanje novega praznika, posvečenega njegovemu srcu.

Prvič so junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu obhajali leta 1833 v Franciji, sto let pozneje pod imenom „vrtnice“ pa tudi pri nas.

Preserje, cerkev svetega Vida. Foto: Marko Furlan

Čaščenje Jezusovega Srca je nekaj, za kar se lahko odloči vsak katoličan: tako da moli k presvetemu srcu in za to navdušuje tudi druge. Pa začnimo s tem kar v svojih družinah, že z majhnimi otroki.

Spoznajmo Jezusovo srce

  • Mlajši otroci naj izdelajo srce iz plastelina, starejši pa naj poleg tega srce tudi narišejo na list papirja.
  • Otroci naj razmislijo, s katerimi besedami bi opisali Jezusovo srce. Starejši otroci te besede zapišejo v narisano srce.
  • Kaj se zgodi z Jezusovim srcem, kadar delamo stvari, ki ga prizadenejo ali kadar prizadenemo druge? Kako to imenujemo? (greh) Razmislimo, kateri so naši najbolj pogosti grehi. Pripovedujmo si. Za vsak greh v srce iz plastelina zapičimo zobotrebec.
  • Ko končamo s pripovedovanjem, odstranimo zobotrebce in si oglejmo, kakšno je sedaj Jezusovo srce.
  • Naše napake, slaba ravnanja so na Jezusovem srcu naredile rane. Kako pa jih lahko zacelimo? (Molitev, dobra dela, skrb za drugega, medsebojna ljubezen …) Med pripovedovanjem na srcu iz plastelina „zacelimo“ rane.
  • Pokažimo sliko Srca Jezusovega. Na njej lahko opazimo kar nekaj zanimivih stvari (simbolov): TRNJEVA KRONA – predstavlja krono, ki so jo Jezusu nadeli ob križanju; trnje okoli srca pa usmiljenje, ki ga ima Jezus za vsakega izmed nas. PLAMENI – Jezus v nas zaneti ogenj svoje ljubezni. KAPLJE KRVI NA STRANI – prestavljajo rano, ki jo je zadal rimski vojak, ko je s sulico prebodel Jezusovo srce. Tako se je prepričal, da je Jezus res umrl. KRIŽ NA VRHU -predstavlja zmago. Jezusovo srce je na križu res nehalo biti, a s tem vsakemu izmed nas podarilo življenje v nebesih.
  • Sveti Marjeti Mariji Alakok je Jezus pokazal svoje srce ter ji dal obljubo, da bodo vsi, ki bodo častili njegovo srce, deležni velikih daril (sadov). Med drugim je obljubil, da bo naklonil mir njihovim družinam, jih obilno blagoslovljal in pomagal v kakršni koli stiski. Imena tistih, ki bodo širila čaščenje njegovega Srca pa bodo za vedno ostala zapisana v njegovem Srcu.
  • Jezus nas ima rad in nam bo pomagal v težavah. Želi nas za svoje prijatelje. Prosi nas, da mu tudi mi sami odpremo svoje srce. Ko to storimo, v nas zaneti ogenj svoje ljubezni. V sebi čutimo mir in željo, da imeli imeli radi druge in jim pomagali.
  • Kdor torej želi biti Jezusov prijatelj, bo sedaj izrezal iz kolaž papirja srček, vanj zapisal svoje ime in ga prilepil v Jezusovo Presveto srce.

Častimo Jezusovo Srce

  • V juniju vsak dan poskušajmo storiti eno dobro stvar za Jezusa (spomnimo se na naš uvodni pogovor). Za vsakega družinskega člana lahko natisnemo priloženi plakat, kjer z barvanjem srčkov označimo naš trud.
  • Sliko Jezusovega Presvetega Srca obesimo na vidno mesto. Ob njej se vsak večer zbirajmo, skupaj molimo, prepevajmo ter si pripovedujmo, kaj smo naredili za Jezusa.


Primer DRUŽINSKE MOLITVE K PRESVETEMU SRCU

Presveto Srce Jezusovo, usmili se me.
Presveto Srce Jezusovo, umiri me.
Presveto Srce Jezusovo, odpusti mi.
Presveto Srce Jezusovo, pomagaj mi.
Presveto Srce Jezusovo, vodi me.
Presveto Srce Jezusovo, uči me.
Presveto Srce Jezusovo, prebivaj v meni.
Presveto Srce Jezusovo, deluj v meni.
Presveto Srce Jezusovo, blagoslovi me.

JEZUS, UPODOBI MOJE SRCE

PO SVOJEM PRESVETEM

IN USMILJENEM SRCU.

PESMI:

Jezus moj ljubim te

Si solza v očeh

Moje imaš srce

Luč

Moj Jezus, Rešitelj

Vsi, ki ste žejni

Gradivo namenjeno le za družinsko rabo.

MAJ JE MARIJIN MESEC

Marija je čudovita. Različni prazniki, ki se zvrstijo tekom cerkvenega leta, nam skušajo približati življenje in poslanstvo te izjemne žene. Zaradi njenega „zgodi se“ je postala tudi moja in tvoja priprošnjica, tolažnica in zavetnica. Ker se začenja njen mesec maj, lepo povabljeni, da skupaj z otroki ohranjamo staro slovensko šmarnično pobožnost ter Marijo počastimo tudi v naših družinah.

V nadaljevanju so predlogi, kako oblikovati družinsko pobožnost z (majhnimi) otroki. (Prilagodite jih starosti otrok in vsakdanjemu ritmu vaše družine.)

Fatimska Marija romarica, foto: Marko Furlan

Uvodna dejavnost: MARIJA JE JEZUSOVA MAMICA

Po prostoru (če je le mogoče zunaj) razporedimo naslednje predmete: kuhalnica, obliž, plišasta žival, blazina (tako da jih otroci z lahkoto najdejo). Otrokom povemo, da je v prostoru nekaj stvari, ki so na neobičajnih mestih. Povabimo jih, da jih poiščejo in prinesejo na dogovorjeno mesto. (Če so otroci zelo majhni, si jih najprej ogledamo in poimenujemo).

Predmeti, ki nam bodo pomagali odkrivati, kako zelo pomembno vlogo ima mama v življenju vsakega otroka.

S pomočjo teh predmetov bomo poskušali ugotoviti, kako zelo pomembna je mamica. (Če je le mogoče, naj pogovor vodi oče.)

Kuhalnica: Mami je dobra kuharica. Katera je vaša najljubša jed, ki vam jo pripravi?

Obliž: H komu greste najprej, kadar se udarite in vam teče kri? K mamici, ki vam hitro prilepi obliž na rano. Kam vam je mami že prilepila obliž?

Plišasta žival: Kadar se jezite in ste žalostni, kdo vas pocrklja? S katerimi besedami vas mami potolaži?

Blazina: Ko greste zvečer v posteljo in vas je strah teme, kaj takrat storite?

Se spomnite še česa, kar zmore vaša mami? Ste že kdaj šteli, kolikokrat jo v enem samem dnevu pokliče ali se spomnite nanjo? Vaša mami je res najpomembnejša za vas. Skrbi za vas in vas tolaži, pomaga vam rasti. Ona res veliko zna in zmore in je vedno ob vas, ko jo potrebujete. Ima vas res rada. Kako dobro je, da jo imate.

Foto: Marko Furlan

Tudi Jezus je imel mamico. Saj že veste, kako ji je bilo ime. Tudi Marija je za Jezusa skrbela tako, kot za vas skrbi vaša mami. Jezus pa je ni želel imeti le zase, ampak jo je na križu podaril vsem nam. Tako je Marija tudi naša mami. Razume naše velike in male skrbi. Tolaži nas, kadar smo žalostni. Ima nas zelo rada.

Če pogledate naravo okoli sebe, kaj vse vidite? Vse cveti in zeleni. V teh tednih bo po vseh cerkvah in po veliko domovih Marijina slika okrašena z rožami. Tudi mi se bomo zbirali ob njej in jo častili. Danes se pričenja mesec maj, čas šmarnic, Marijin mesec. Zato bomo Mariji najprej pripravili oltar.

Ljudska pobožnost v maju je dobila ime “šmarnice”, po lepo dišeči cvetlici, ki raste v maju in se imenuje po Mariji. Foto: Marko Furlan

PRIPRAVIMO MARIJIN OLTAR:

Natisnite sliko Marije, ki se nahaja v spodnji priponki (priporočljivo je, da jo povečate na A3 format). Vsi skupaj jo pobarvajte ter prilepite na karton. Ob robu okrasite s školjkami, storžki, lahko tudi perlicami ali kakšnim drugim materialom (naj izberejo otroci). Sliko postavite na vidno mesto, ob njej pa postavite lončnice ali vazo z rožami, ki ste jih predhodno skupaj nabrali.

Vsak dan se bomo zbirali ob oltarčku, kjer bomo prepevali Marijine pesmi in si med molitvijo skušali zapomniti nekaj pomembnih dogodkov iz njenega življenja. Za rože skrbite otroci. Tekom meseca boste lepšali tudi Marijin plašč: kdor se bo potrudil in lepo molil, bo njen plašč lahko okrasil s cvetlico (nalepko).

OB MARIJINEM OLTARČKU:

  • pojmo Marijine pesmi♫. Npr: O, Marija, kako si lepa, Veš, o, Marija, Zate Marija
  • skupaj molimo ter skozi molitev spoznavajmo Marijino življenje. Pripravimo: kip angela, igračo dojenčka, (glinen) vrč, križ, robček, kamen, kos vate,vžigalica, piškoti v obliki zvezdic, krona. Podrobnejši potek je zapisan v spodnji priponki.
  • krasimo Marijin plašč s cvetlico. (Cvetlice natisnite na samolepilni papir ter jih izrežite. Vsak otrok vsak dan pobarva eno cvetlico in jo prilepi na Marijin plašč.) Predlogo najdete v spodnji priponki.
  • vzemimo si čas za nas. (Pogovor ali igra z otroki.)

ČE NAM ČAS DOPUŠČA, LAHKO V TEM MESECU TUDI:

  • prebiramo zgodbo Marija, naša nebeška mama.
  • prebiramo odlomke iz Svetega pisma za otroke, ki govorijo o Mariji (npr. Angelovo obiskanje, Jezusovo rojstvo, Svatba v Kani …).
Marijin oltar na Ptujski Gori; foto: Marko Furlan
  • napišemo družinsko pesem o Mariji in jo tudi uglasbimo.
  • z nizanjem asociacij ob besedi Marija izdelamo plakat o tej izjemni ženi.
  • se odpravimo na romanje in obiščemo eno izmed mnogih božjepotnih Marijinih cerkva v Sloveniji, kjer še nismo bili. Nekaj (manj znanih) idej: Trška gora pri Novem mestu, Homec pri Kamniku (MARIJINO ROJSTVO); Crngrob, Velesovo (MARIJINO OZNANJENJE); Žalostna gora pri Preserju, bazilika Stična (ŽALOSTNA MATI); Turnišče, Nova Štifta pri Ribnici, Mekinje (MARIJINO VNEBOVZETJE); Marijino Celje nad Kanalom(MARIJINO IME); Rakovnik, Križanke v Ljubljani, Tamar (MARIJA POMAGAJ); Nazarje (MARIJA NAZARET); Strunjan (SVETA MARIJA OD PRIKAZANJA); Nova Štifta pri Gornjem Gradu (MARIJA ZVEZDA).

BLAGOSLOVLJEN MAJNIK.

Gradivo namenjeno v nekomercialne namene:

le za družinsko rabo.

april 2019

KO LJUBEZEN VSE PREMAGA

Takoj po pustnem torku se na pepelnično sredo v cerkvenem letu pričenja postni čas. Traja 40 dni. V tem času kristjani premišljujemo o Jezusovem življenju, njegovi smrti in vstajenju. Bistvo postnega časa je, da bi (ponovno) spoznali: Ljubezen je največja izmed vsega, je popolnost in vez večnosti. Mnogi se v tem obdobju odločijo za kakšno odpoved, da bi bili podobni Jezusu, ki je daroval svoje življenje za nas. Drugi se osredotočijo na dobra dela. Tretji več molijo.

Vse te tri stvari: molitev, odpoved in dobra dela pa lahko izkoristimo tudi za to, da v postnem času rastemo v ljubezni v naših družinah. Povabljeni, da vsak dan nekaj minut namenimo skupnemu času z otroki in sozakoncem. Kako? Pojdimo ven, v naravo, se skupaj igrajmo, spoznavajmo Jezusovo življenje in skupaj molimo. V nadaljevanju lahko najdete nekaj konkretnih idej in spodbud.

POSTNI OLTAR IN SPOZNAVANJE JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA

V pričujočem gradivu so predlagane dejavnosti za tri dni v posameznem postnem tednu, vključene pa so tudi aktivnosti za lažje razumevanje dogodkov velikega četrtka in petka ter primer razlage velikonočne skrivnosti za (majhne) otroke.

  • Sami si določimo, kdaj v tednu je najbolj primeren čas za nas.
  • Posamezne zgodbe in aktivnosti prilagodimo starosti otrok ter njihovi trenutni pripravljenosti za sodelovanje.
  • Tudi če nam v posameznem tednu ne uspe spoznati vseh zgodb, naj nam to ne vzame poguma.
  • Pomembno je, da vztrajamo: tudi, če nam ne gre tako, kot bi želeli. Le na ta način bomo tekom postnega časa rasli v prijateljstvu z Jezusom.
  • Predlogi v gradivu se osredotočajo na zunanje dejavnosti. V primeru, da te možnosti nimamo, dejavnosti prilagodimo našemu bivalnemu okolju.
  • Če nam čas dopušča, lahko zgodbo še ilustriramo in posamezne dele nizamo na vrvico, tako da na koncu dobimo celoten pogled na Jezusovo življenje in poslanstvo.
  • Naj nas odkrivanje Jezusovega življenja v družini čim bolj povezuje in bogati.

(Gradivo je namenjeno za nekomercialne namene: le za družinsko rabo.)

MOLITEV in PREPEVANJE POSTNIH PESMI

Zbirajmo se ob postnem oltarčku, ob prižgani svečki molimo za potrebe, ki jih zaznavamo v vsakdanjem življenju. Lahko se naučimo tudi kakšno postno pesem. Na primer:

  • Puščava
  • O romar moj
  • Kraljevo znamnje križ stoji …

Ali pa v tišini in ob prižgani svečki prisluhnemo drug drugemu in Jezusu.

POSTNE NEDELJE: PISMA LJUBEZNI

Na prvo postno nedeljo pripravimo liste: enega barvnega in nekaj belih (za polovico družinskih članov). Liste prepognemo na pol, tako da je barvni na vrhu. Na barvni del prvo nedeljo vsak zapiše svoje ime ter ilustrira svojo podobo. Naslednje nedelje vsak nekomu v družini nariše in napiše, zakaj ga ima rad (otrokom, ki še ne znajo pisati, po njihovem nareku zapišejo starši). Tako ima vsak od vseh sporočila ljubezni. Knjižice si podelimo kot darilo na velikonočno jutro. Takrat sporočila tudi preberemo. Naj vam obrazi otrok povedo, da je bilo vredno …

MIDVA

Ob večerih nameniva še nama nekaj skupnih minut: lahko prebereva odlomek evangelija, ki smo ga čez dan spoznavali z otroki, ter si poveva, v čem naju nagovarja. Skupaj moliva, si izrečeva zahvalo za vse pozornosti, ki sva jih prejela drug od drugega …

Blagoslovljen postni čas.

Gradivo pripravila: Manica Marolt

Foto: Marko Furlan

februar 2019