BOŽIČNA ZGODBA ZA ŠOLARJE

Najprej je bila sama tema. In praznina. Bil pa je Bog. In Bog je imel čudovit načrt: iz te tišine, teme in praznine je s pomočjo besede ustvaril življenje. V vse, kar je ustvaril, je vtisnil sporočilo. „Zelo te imam rad.“

Že od samega začetka pa je Bog v svojem srcu nosil sanje: želel si je ustvariti človeka, s katerim bo lahko delil svojo srečo in veselje. Za vedno. Zato je vdihnil življenje v Adama in Evo, ki ju je ustvaril po svoji podobi. Podaril jima čudovit vrt, v katerem sta imela svoj dom. Bilo je popolno: Božje sanje so postale resničnost … Vse gore in zvezde in živali in oceani prav nič se ni moglo primerjati s tem, kako zelo je Bog imel rad svoja otroka.

Bog je Adamu in Evi nudil vse, le sadeža iz drevesa, ki je raslo v sredini njunega vrta, nista smela jesti. Njuno življenje v družbi Boga je bilo čudovito. In tako je bilo do tistega dne, ko je šlo vse narobe. Bog je imel strašnega nasprotnika. Nekoč je bil čudovit angel, ki je moral zapustiti raj. Bil je namreč zelo hudoben. Ta sovražnik se je odločil, da uniči čudoviti načrt, ki ga je Bog imel za svet. Zato se je spremenil v kačo in ovit na drevo, ki je raslo na sredini raja, pričakal Adama in Evo. Z lažjo ju je prepričal, da sta utrgala in poskusila prepovedani sadež ter tako uničila prijateljstvo z Bogom. V čudoviti svet je vstopil greh in nikoli ga ne bo zapustil. To je bil konec čudovite zgodbe.

No, pravzaprav se je šele začela.

Bogu je bilo zelo hudo. Bil je jezen, ker ga Adam in Eva nista poslušala. Toda, da bi pustil, da se Njegova zgodba tukaj konča? Da bi dovolil premoč sovražniku? Ne. Veste, Bog nas ima preveč rad, da bi to dopustil. Adam in Eva sta sicer morala zapustiti raj in oditi na dolgo dolgo pot. Toda, ko sta odhajala, jima je dal obljubo: „Nekega dne bom prišel. Takrat bom dobil bitko s kačo in se znebil greha, teme in žalosti, ki jih boste doživljali. Pripeljal vas bom nazaj v svoj čudoviti dom.“

Da bi nas pridobil nazaj, pa je Bog izdelal čudovit načrt: da ga je lahko uresničil, je preteklo mnogo let. In potreboval je veliko ljudi, ki so mu pri tem pomagali. Noe, Abraham, Mojzes , David, Jona, Elizabeta in Zaharija, Janez Kristnik je samo nekaj najpomembnejših izmed njih. Veste, minilo je res že mnogo let od obljube, ki jo je Bog dal Adamu in Evi, da bo poslal nekoga, ki jih bo rešil. In zdaj je dolgo pričakovani Otrok končno tu. Čakajte, čakajte: Kako pa je prišel naš Rešitelj? Kakšen je bil? In kaj je delal?

V hišo, kjer je živela Marija, je nekega čisto navadnega dne vstopil angel Gabrijel. Pozdravil jo je in ji povedal čudovito novico: „Marija, Bog je zelo zadovoljen s teboj. Izbral te je, da boš postala mamica Božjemu otroku, Princu.“ Marija se je sprva prestrašila, potem pa se je spomnila, da je pri Bogu mogoče tudi tisto, kar se nam ljudem zdi nemogoče. Vedela je tudi, da ji Bog podarja le dobre in čudovite stvari. Zato je sprejela povabilo: če Bog tako želi, hoče postati mati njegovemu Otroku. In angelova napoved se je uresničila.

Marija se je poročila z Jožefom, vaškim tesarjem. Devet mesecev kasneje, ko se je približal čas rojstva otroka, sta Jožef in Marija zaradi cesarjevega ukaza morala na dolgo pot v mesto Betlehem.

Potovala sta veliko dni in noči. Marija je jezdila na osličku, saj se je hitro utrudila. Ko sta končno prispela v Betlehem, sta iskala prenočišče. Mesto je bilo zaradi ukazanega popisa polno ljudi. Jožef je hodil od vrat do vrat, da bi našel prostor zanju, a kamorkoli je potrkal, povsod so mu rekli: Ni prostora. Marija je bila zelo utrujena in si je močno želela počitka. Nazadnje se ju je usmilil gostilničar, ki je videl, da bo Marija vsak čas rodila. Jožefu je rekel, da notri v gostišču sicer nima prostora, da pa lahko za počitek uporabita njegov hlev. Marija in Jožef sta hvaležna sprejela ponujeno prenočišče.

Ta trenutek, ki so ga ljudje tako težko čakali mnogo let, je bil končno tu. Daleč stran od bleščečih luči, v preprostem domu v tišini noči se je rodil tako težko pričakovani Otrok. Marija in Jožef sta ga povila in položila v jasli. Dala sta mu ime Jezus, kar pomeni Bog z nami.

Množica angelov je prekrila nebo ter prepevala slavo Bogu. Preprosti pastirji pa so prvi smeli pristopiti k Njemu in se mu prikloniti. In oni so ponesli veselo vest svetu in jo prinašajo prav zdaj tudi nam.

Bog je z nami tudi nocoj. V jaslicah leži Njegov Otrok. Ne bojmo se in stopimo k njemu. Ta dojenček je Luč, ki nocoj osvetljuje naš dom. Prišel je, da iz naših src prežene skrbi in strah. Daje nam veselje in mir. V tišini prisluhnimo, kaj nam govori. Pokleknimo k njemu in mu iz srca zapojmo: Sveta noč, blažena noč.