SLUŽIMO DRUG DRUGEMU

Za začetek: Predstavljajmo si, da bi Jezus danes prišel k nam na obisk: s čim bi ga postregli? Kako bi mu pokazali, da smo ga veseli? Bi mu pomagali npr. zavezati čevlje, če bi nas za to prosil? Je kdo izmed nas že kdaj videl Jezusa? Kako izgleda? Kje živi? Ali je Jezus tudi v vsakem izmed nas? Seveda, saj nas je z očkovo in mamino pomočjo ustvaril Bog.

Beseda: preberemo Mt 25,31-46 ; za mlajše otroke pa jo pripovedujemo (lahko uporabimo nekaj človeških figur, da si bodo otroci še lažje predstavljali in pripravimo nekaj predmetov, da si bodo današnje besede lažje zapomnili. Npr.: kruh – lačen sem bil in ste mi dali jesti; kozarec vode; oblačila; napis dobrodošel; zdravila; darilo – v ječi sem bil in ste me obiskali …)

Jezus je veliki množici povedal, da se bo nekega dne spet vrnil na Zemljo in postal kralj Neba in Zemlje za vedno. Takrat bo okoli sebe zbral vse ljudi in jih razdelil na dve skupini. Prvi skupini ljudi bo rekel: »Pridite, veselite se z menoj v nebesih! Ko sem bil lačen, ste mi dali jesti. Ko sem bil žejen, ste mi dali piti. Ko sem bil osamljen ali tujec, ste me povabili k sebi. Ko sem bil nag, ste me oblekli. Ko sem bil bolan, ste poskrbeli za mene. Ko sem bil v zaporu, ste me obiskali. Ti ljudje bodo seveda navdušeni, saj jim je uspelo priti v nebesa. Hkrati pa močno začudeni: razmišljali bodo, kdaj so videli Jezusa lačnega, žejnega, ali celo nagega. Jezus pa jim bo rekel: karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni. Zato sprejmite moje darilo in se mi pridružite v nebesih za vedno.

Kaj pa druga skupina? Njih pa Jezus ne bo povabil k sebi, temveč jih bo poslal proč. Kajti, ko je bil lačen, mu niso mu dali jesti. Ko je bil žejen, mu niso dali piti. Niso ga povabili k sebi domov, pa čeprav je bil tujec. Niso mu dali oblačil, ko je bil nag. Ko je bil bolan, niso poskrbeli zanj. Izogibali so se ga, ko je bil v zaporu. Tudi ti ljudje bodo začudeni razmišljali, kdaj so videli Jezusa lačnega, žejnega, bolnega, osamljenega, v ječi. Kako bi mu torej lahko pomagali? Jezus pa jim bo rekel: Česar niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. Zato ne morete biti z menoj v nebesih in namesto veselja vas čaka kazen za vedno.

Sporočilo: Ali je Jezus vesel, da mi molimo, gremo k maši, beremo Sveto pismo? Seveda je. Toda, ali je to dovolj, da pridemo v nebesa? Jezus nas ima zelo rad in prav vsakemu izmed nas daje vse tisto, kar potrebuje. Vsake toliko časa pa prav vsak izmed nas potrebuje tudi skrb in pomoč ljudi, ki živijo z nami tu na Zemlji. S tem, ko skrbimo za druge in si pomagamo med seboj, nam Jezus daje priložnost: da zaradi potreb drugih sami postajamo boljši, hkrati pa tudi Jezusu pokažemo, da ga imamo res radi. Na ta način nam pomaga na naši poti v nebesa. Ali Jezus pričakuje, da poskrbimo za čisto vse, ki na tem svetu potrebujejo pomoč? Seveda ne, saj nismo kakor On in nimamo takšne moči. Je pa pomembno, da smo njegovi pomočniki: da opazimo in slišimo, če kdo v naši bližini potrebuje pomoč in predvsem, da z veseljem pomagamo bratcu, sestrici, atiju, mamici, sosedu, prijatelju, sošolcu, starim staršem, možu, ženi, sodelavcem … po svojih najboljših močeh.

Molitev: Dragi Jezus, zelo nas imaš rad in nam daješ vse, kar potrebujemo. Tudi mi ti želimo pokazati, da te imamo radi. Zato nam pomagaj, da bomo znali dobro videti in slišati, kadar bo kdo izmed naših bližnjih potreboval skrb in pomoč. Hvala.

Živeti vero v našem vsakdanu – nekaj zamisli: Druga za drugega poskrbimo po svojih najboljših močeh: še posebej takrat, ko bo nekdo izmed nas jezen, osamljen, se bo slabo počutil, izločen, mu kaj ne bo šlo najbolje … Korona čas daje veliko priložnosti za tovrsten izziv. Ob večerih si pripovedujmo, pri kom smo v posameznem dnevu zaznali, da nekdo izmed nas potrebuje našo skrb ali pomoč in kako smo se na to odzvali.

MOST DO NEBES

V družini, v medsebojnih odnosih lahko med seboj gradimo ali rušimo mostove.

Aktivnost: Igrajmo se ljudsko igro A je kaj trden most? Izberemo dva, ki predstavljata most. Primeta se za roke in stopita toliko narazen, da gre lahko vojska, ki jo sestavljajo ostali igralci, skozi. Ostali igralci se postavijo v kolono in se primejo drug drugega za ramena. Prva v koloni je lokomotiva, ki vodi ostale po prostoru. Tista, ki predstavljata most, se dogovorita, kaj naj bi bil eden in kaj drugi (npr.: iskri konj, drugi pa zlata kočija), vendar ju pri tem ostali igralci ne smejo slišati. Igra se lahko začne. Vojska se ustavi pred mostom in ga vpraša: »A JE KEJ TRD’N TA VAŠ MOST?«, »KAKOR SKALA, KAM’N, KOST!«, se glasi odgovor. »A GRE LAHKO NAŠA VOJSKA SKOZ’?« »JA, ČE TAZADN’GA PUSTITE!«, odgovori most. »ČE GA ULOVITE!«, odvrne vojska. S tem je pogovor končan in vojska gre lahko skozi. Most-igralca spustita roki (zapornici) pred zadnjim v koloni. Zajetega vojaka vprašata, kaj ima rajši: iskrega konja ali zlato kočijo. Glede na odgovor ga razvrstita za tistim, ki je iskri konj ali zlata kočija. To se ponavlja (pri vsakem krogu določita novo izbiro), dokler ne ostane zadnji igralec oz. lokomotiva. Le-ta teče pod mostom, ki šteje dneve: ponedeljek, torek, … Pri nedelji »most« spusti »zapornice« (roke). Tako tudi zadnji igralec izbere med dvema predmetoma in se pridruži ostalim, ki so se zvrstili v koloni na vsaki strani mostu. Igralci se trdno primejo med seboj in začno vleči: vsaka ekipa vleče v svojo smer. Skupina, ki uspe obstati na nogah, je zmagovalka.

ALI

Poiščimo potoček in s skupnimi močni poskušajmo zgraditi trden most. Nam je uspelo?

Pogovor: Kje so postavljeni mostovi? Zakaj jih sploh potrebujemo? Zakaj je potrebno, da so trdni in varni? Kdaj in kako pa mi med seboj gradimo mostove? Se naši mostovi kdaj porušijo in obstanemo vsak na svojem bregu? Zakaj? Jih lahko ponovno zgradimo? Kdo nam pri tem lahko pomaga?

Molitev: Primimo se za roke in zaprimo oči. Oče desnemu sosedu stisne roko. Ta jo stisne naslednjemu. Ko stisk roke pripotuje nazaj do očeta, ta sklene molitev z besedami: »Bog, prosimo, pomagaj nam, da bi v družini gradili močne in varne mostove.«

Do prihodnje nedelje: Kadar se nam bo v medsebojnih odnosih zdelo, da stojimo vsak na svojem koncu zgodbe in se ne slišimo, skušajmo biti prvi, ki začnemo graditi most do drugega.

SKUPAJ SMO MOČNI

Razlike naj nas ne odtujijo, temveč bogatijo. Družina je skupnost in prav vsak član lahko s svojimi talenti in močmi pripomore, da nam je lepše in lažje živeti. Bog za nas skrbi s pomočjo družine.

Aktivnost: Vzemimo kolebnico in se razdelimo v dve skupini. Na sredo med skupinama zarišimo črto in se pomerimo v vlečenju vrvi. Zmaga skupina, ki zmore nasprotnike zvleči čez zarisano črto.

Na polovico A4 lista vsak obriše obe svoji roki. Na prvo narišemo smejoči obraz, na drugo pa žalostni obraz. Na te obrise rok drug za drugega zapisujemo posameznikove značilnosti – dobre in slabe (je miren, prijazen, se česa boji, rad pomaga …). Na koncu vsak dobi svoj list nazaj in si prebere zapisano. Otrokom, ki še ne znajo brati ali pisati, pomagajmo. Poudarimo, da smo lahko ponosni na vse naše dobre lastnosti. Tiste slabe pa so tudi del nas. Jezus nas ima še vedno zelo rad. Pomembno pa je, da se jih trudimo izboljšati.

Pogovor: Me drugi vidijo takšnega, kot se doživljam jaz? Mi je zapisano všeč? Zakaj da oz. ne? Ali je dobro, da smo med seboj drugačni? Zakaj? Poudarek: Ker smo družina, smo skupaj močnejši: skupaj zmoremo več in bolje.

Molitev: Vsak Jezusa po svojih besedah prosi za potrebe v naši družini.

Do prihodnje nedelje: Za vsak dan pripravimo seznam opravil in zadolžitev, v katere bodo vključeni vsi člani naše družine. Vsak dan sproti ovrednotimo, kako nam je uspelo opraviti naše naloge.

Primer:

ponedeljekOče popravi poškodovane igrače. Mati zašije strgana oblačila. Ana se igra z mlajšo sestrico. Jure pomaga mlajšemu bratcu pri delu za šolo. Doroteja pripravi mizo za obroke.
sobotaVsak pospravi en prostor v hiši.

TALENTI

Za začetek …

Preberimo zgodbo Zvezdni tolarji (brata Grimm, najdemo jo tudi na povezavi: https://www.kresnik.eu/zvezdni-tolarji-zapisala-in-priredila-brata-grimm_clanek_874.html?stran=clanek&sef=zvezdni-tolarji-zapisala-in-priredila-brata-grimm&id=874 ).

Po prebrani zgodbi si povejmo, kaj nas uči.

V neprozorno vrečo skrijmo en uporaben predmet (npr. kladivo, kuhalnico …). S pomočjo vprašanj, na katera je odgovor lahko le DA ali NE, ugotovimo, kaj se skriva v vreči. Po končani igri se pogovorimo: Za kaj uporabljamo ta predmet? Če bi ta predmet ostal skrit v vreči, ali bi imel za nas kakšno vrednost? Zakaj?

Beseda

Odprimo Sveto pismo in preberimo Mt 25,14-30. Za mlajše otroke pa priliko pripovedujmo s pomočjo konkretnih predmetov:

V današnji zgodbi nam Jezus pripoveduje o gospodarju, ki se je odpravil na dolgo pot. Preden je odšel, je svojim trem služabnikom razdelil denar. (Pred otroke postavimo tri človeške figure.) Prvemu je dal 5 denarjev, drugemu 2 in zadnjemu enega. (Pred figure polagamo kovance; lahko povemo, da je Jezus denar poimenoval z besedo talent.) Naročil jim je, naj dobro pazijo na denar, naj ga dobro uporabijo in naj ga poskušajo dobiti še več. Kaj bi vi storili, če bi vam nekdo dal takšno nalogo? V tej zgodbi sta prva dva moža naredila, kar jima je naročil gospodar. (Pred prvo figuro damo še pet kovancev, pred drugo še dva.) Tretji služabnik, ki je dobil en sam kovanec (talent), pa je bil prestrašen. Bal se je, da mu bo ta kovanec kdo vzel ali da ga bo napačno uporabil. Zato je rajši skopal jamo in ga skril. (Kovanec prekrijemo s kosom blaga.) Kaj mislite, da se je zgodilo, ko se je gospodar vrnil domov? Ko se je gospodar vrnil domov in videl, da sta prva dva služabnika zelo dobro poskrbela za zaupani denar in da sta ga pridobila še celo več, je bil nanju zelo ponosen in ju je pohvalil. Na tega, ki ga je zakopal, pa je bil jezen, saj ni uporabil podarjena denarja tako, kot bi ga moral. Vzel mu je še ta denar in ga odslovil.

Pogovor

Kaj nam hoče Jezus s to zgodbo povedati? (Vsak pove svoje mnenje, ostali le poslušamo.) Če vemo, da je gospodar Bog, kaj nam Jezus v zgodbi govori: kako naj živimo? Vsakega izmed nas je Bog poslal, da opravi svojo nalogo na tem svetu. Zato nam daje različna znanja, spretnosti, moči, da jo opravimo. Kako jo najti? Tako, da najprej razmislimo, kaj nam zelo dobro gre, pri katerih predmetih se v šoli učimo brez težav. Nato pa, kako lahko te svoje spretnosti, znanje uporabimo v svoji družini, med sorodniki, sošolci, prijatelji, v službi. (Starejši otroci in odrasli lahko tu nadaljujemo pogovor z razmišljanjem o svojih talentih in kako jih lahko uporabimo za služenje drugim.)

Sporočilo prilike

Vse, kar nam Bog daje, je zato, ker nas ima rad. In želi, da ta darila delimo drugim, v zameno pa sami prejmemo vse, kar potrebujemo. Če uporabljamo čas, denar, sposobnosti za dobre stvari, pomeni tudi, da smo za to hvaležni. Le na ta način živimo tako, kot je učil Jezus. In kar je pri tem najboljše: Bog nam v zameno podarja tisto, kar sami najbolj potrebujemo.

Molitev

Dragi Jezus, pomagaj nam, da bomo znali za dobro uporabiti vse, kar nam ti daješ.

Nekaj idej za naš družinski vsakdan

Razmislimo, kako bi lahko v tednu, ki prihaja, vsak s svojimi sposobnostmi prispeval za lepši in mirnejši vsakdan. Potrudimo se to živeti iz dneva v dan in se med seboj tudi opogumljajmo, spodbujajmo, kadar ne bo šlo tako, kot bi radi.

Čeprav moramo zaradi epidemije ostati doma, še vedno lahko svoje talente razdajamo drugim. Razmislimo kako in to svojo zamisel tudi udejanjimo. Na primer: če nam je Bog dal talent, da lepo pojemo, pokličimo dedka, babico in mu s pesmico polepšajmo dan. Če gre nekomu izmed nas zelo dobro v šoli, lahko pomaga sošolcu, ki mu ne gre najbolje (seveda po telefonu ali preko računalnika) …

Priredimo družabni večer z naslovom DRUŽINA IMA TALENT: vsak posameznik naj pripravi nekaj, s čimer bo ostalim družinskim članom polepšal večer.

Družinski IZZIV: vsi skupaj se lotimo tistega dela, ki ga že dolgo odlagamo. Preden se lotimo, naredimo načrt, katere talente lahko vsak posameznik vloži, da bomo na koncu vsi začutili zadovoljstvo in uspeh.

ČUDEŽ

Vsak izmed nas je nekaj posebnega. Bodimo veseli in ponosni na to.

Aktivnost: Izdelajmo osebne izkaznice (osnutek se nahaja spodaj). Pripravimo papir (velikosti A3) ter barvice ali flomastre. Papir predelimo na prostorčke, v katere vsak s pomočjo zapisa ali risb predstavi del sebe. Mlajše otroke usmerjajmo.

Pogovor: Vsak predstavi svojo osebno izkaznico. V čem smo si podobni in v čem se razlikujemo? Pogovorimo se še, kaj smo novega spoznali drug o drugem. Osebne izkaznice obesimo na vidno mesto v našem domu.

Molitev: Eden od staršev ima v roki klobčič volne. Vrže ga enemu družinskemu članu in reče: »Bog, hvala, ker si v našo družino poslal _______ (ime)«. Poklicani nadaljuje. Ko klobčič pristane pri tistemu, ki je začel, le-ta zaključi molitev z besedami: »Bog, prosimo te, da bi se imeli zmeraj radi.« Objamemo se in zapojemo še ljudsko pesem Mi se imamo radi, ki ji dodajamo kitice z imeni vseh družinskih članov, na koncu dodamo še kitico Jezusa imamo radi.

Do prihodnje nedelje: Vsak naj pripravi eno presenečenje, s katerim bo polepšal dan vsem v družini (npr. če nekdo rad pripoveduje zgodbe, jo pove vsem. Kdor igra kakšen instrument, lahko kaj zaigra …). Oče in mama naj ob večerih pripovedujeta o času pričakovanja in rojstva otroka (otrok).

Za tiste, ki želite več:

Zgodba: Ti si pravi čudež! (K.M. Amiot, Družina: 2012) Po prebrani zgodbi si podelimo vtise: Kaj sem si v zgodbi najbolj zapomnil? Me je kaj presenetilo? Česa do sedaj nisem vedel?

Namig: Če otroci ob zgodbi pričnejo spraševati, kako so prišli na svet (vprašanja, povezana s spolnostjo), jim brez sramu odgovorimo. Povejmo jim resnico, a toliko, kot je lahko sprejmejo (prilagajajmo starosti). Če ne vemo, kaj jih točno zanima, jih povprašajmo, kaj menijo oni. Njihov odgovor naj bo vodilo pri oblikovanju našega. S temo zaključimo, ko otroci prenehajo spraševati. Pomembno je, da otroci zgradijo zdravo podobo spolnosti, zato tega učenja ne prepustimo sodobnim medijem, prijateljem ali ustanovam.

BESEDICA HVALA

Prav vsak dan od Boga prejmemo številna darila. Ali znamo videti in biti hvaležni za to, kar imamo? Tudi vsaka maša nam ponuja priložnost, da Bogu za vse, kar nam daje, rečemo hvala.

Pogovor: Po stanovanju razporedimo liste s črkami H V A L A. Otroci jih poiščejo in iz njih sestavijo besedo. Kaj pomeni beseda hvala? Komu in kdaj jo izrekamo? Moramo biti hvaležni tudi Bogu? Za kaj?

Aktivnost: Vsak poišče en predmet, ki ponazarja, za kaj je hvaležen Bogu (npr. makaroni, ki predstavljajo hvaležnost za hrano ALI fotografija družine, ki predstavlja hvaležnost za otroke, moža/ženo). Namesto tega lahko oblikujemo plakat: otroci svojega, mati in oče svojega. Iz revij in reklam lepimo slike, ki ponazarjajo stvari, za katere smo hvaležni Bogu (če česa ne najdemo, lahko napišemo ali narišemo).

Molitev: Naredimo znamenje križa. Ob plakatu ali s pomočjo prinesenih predmetov vsak član družine reče Bog, hvala za … Ko vsi pridemo na vrsto, zapojemo še zahvalno pesem (npr. Hvalnico pojem Bogu, Pesem vesela, Hvala večnemu Bogu – posnetke najdemo na svetovnem spletu). Molitev končamo z znamenjem križa.

Do prihodnje nedelje: Potrudimo se in se drug drugemu vedno zahvalimo za prejeto pomoč, darilo, podarjeni skupni čas (npr. branje pravljice, igra). V večerni molitvi pa tudi Bogu povejmo, za kaj smo mu v danem dnevu hvaležni.

BLAGOR NAM, SAJ JEZUS JE Z NAM’

Predpriprava: A4 list, na katerega z belo voščenko narišemo srce in križ (pomembno:z voščenko pri risanju močno pritisnemo), vodene barvice, čopič, lonček z vodo.

Za začetek: Je kdo izmed nas že kdaj izrekel stavek Blagor tebi, ki imaš … Kdaj?

Vsak poišče vsaj eno stvar, ki ga osrečuje, česar se veseli, rad počne. Predstavi drugim, ostali ga le poslušamo.

Lahko rečemo, blagor nam, ker imamo … (avto, počitniški dnevi na morju, igrače, da hodimo v šolo, zemlja, ki jo obdelujemo …)? Vse to nam daje Bog, ker nas ima rad in nam želi dati le dobre stvari.

Kako pa se počutimo, če ima naš sošolec, sorodnik, prijatelj nekaj, kar si sami že dolgo želimo? Kako se počutimo sedaj, ko korona spet kaže svojo moč? Ali tudi bolezen doživljamo kot blagoslov? Kaj pogrešamo? Kaj nam manjka? Mi bi radi živeli tako kot smo do sedaj, zato smo žalostni, razočarani, jezni, ker se moramo odpovedovati stvarem, ki nas osrečujejo, hkrati pa delati nekaj, kar nam je bilo do sedaj manj ali pa sploh nepoznano (nosimo maske, pazimo na razdaljo, v trgovino zahajamo redkeje, biti ločeni od ljudi, ki jih imamo radi …). Če še nismo zboleli, nas je strah, da bomo. Morda je v naši bližini nekdo, ki ravno preboleva bolezen. Ne vemo, koliko časa bo še tako in kako se bo vse skupaj končalo. …

Včasih se zdi, kot da je Bog pozabil na nas. Ne znamo videti vsega, kar nam podarja. Podobni smo temu praznemu listu, ki je pred nami na mizi. Jezus pa nas danes uči o pravi sreči.

Beseda: odpremo Sveto pismo in preberemo Mt 5, 1-12.

Jezus nam sporoča:

Resnično srečen si, če imaš rad Boga iz vsega srca: v mislih, besedah in dejanjih.

Bog je s teboj, ko si žalosten ali bolan: rad te vzame v svoje naročje.

Prave sreče ne prinaša vedno več stvari, temveč, da si do drugih dober in potrpežljiv.

Srečen si, če se trudiš izpolniti to, kar Bog pričakuje od tebe, čeprav se ti upira in je težko.

Resnično srečen si, ko skušaš preprečiti prepir in delaš za mir.

Veseliti se moraš tudi takrat, ko drugi o tebi grdo govorijo ali pa se norčujejo, ker verjameš v Boga.

Pogovor: Ali nam Jezus pravi, da je sreča v stvareh, ki jih lahko kupimo v trgovini? V tem, da nikoli ne zbolimo? Seveda ne. Pravi pa, da v nebesih vsakega izmed nas čaka čudovita nagrada. Kako pa jo lahko dobimo? Tako, da povabimo Boga v svoje srce in delamo tako, kot On želi. Jezus nam obljublja, da je vedno z nami: še posebej takrat, ko nas kaj boli, ko je pred nami kakšen težak izziv, ko ne vemo, kaj storiti, ko se nam kaj zdi pošteno, ko smo jezni … Čeprav morda kaže, da bo korona še dolgo vztrajala, ima Bog zagotovo že pripravljen načrt, kako jo premagati. Zato se v najtežjih trenutkih spomnimo Nanj in dopustimo, da On vodi naše življenje: saj blagor nam, ker Jezus je z nam’.

V barvah mavrice z vodenimi barvami prebarvamo bel list, da se odkrije srce s podobo srca in križa.

Živeti vero v vsakdanu: V pogovoru skupaj odkrijmo, kaj vse Bog podarja naši družini v korona času, da smo srečni. Vsak si izbere eno stvar in jo naslika s pomočjo bele voščenke in vodenih barvic. Dobljene slike razstavimo na vidno mesto v našem domu, da nas bodo tudi pri vsakodnevnih izzivih spomnile na Jezusa in na to, da smo blagoslovljeni z veliko dobrega in lepega.

DROBNE STVARI

V njih se skrivata naše zadovoljstvo in sreča.

Aktivnost: Vsak za nekaj časa dobi v roke fotoaparat (mlajši potrebujejo pomoč odraslih!). V hiši ali njeni zunanji okolici poiščimo drobne stvari, ki se nam zdijo zanimive (majhni kamenčki, deli rož ali dreves, oblaki, okvir na slikah …). Fotografirajmo jih tako, da bodo predstavljali le del celote. Ko vsak fotografira 5 različnih stvari, se zberimo skupaj.

Pogovor: Ob ogledovanju nastalih posnetkov poskušajmo ugotoviti, kaj je na njih. Smo prepoznali vse? Je bilo težko? Kako sem se počutil, ko sem zagledal nekaj zanimivega, pa čeprav majhnega? Kdaj se še počutim srečno?

Molitev: Vsak ponovi spodnje vrstice, ostali ponazarjajo s telesom.

»Bog je največji (s kazalcem pokažemo v nebo in z rokami narišemo krog – svet). Nasmeh je najlepši (usta raztegnemo v nasmeh). Ljubezen je najmočnejša (s prsti oblikujemo srček in pokažemo mišice)

Do naslednje nedelje:Bodimo pozorni na drobne stvari, dogodke, ki nam lepšajo dan. Pri večerji si pripovedujmo o njih.

NAŠ DOM JE V NEBESIH

Predpriprava: na svetovnem spletu poiščimo slike in življenjepise naših nebeških zavetnikov (slike izberimo primerno otrokovi starosti, življenjepise pa prilagodimo njihovemu razumevanju).

Pripomočki: revija Mavrica, št.3, letnik 2018/2019 (ali povezava na: http://www.druzina.si/flip/revije/mavrica/2018-19/03/mobile/index.html#p=4), plakat, A4 listi, slike in življenjepisi svetnikov, flomastri, vata, bleščice …

Vsak družinski član nariše, kako si predstavlja nebesa. Drug drugemu predstavimo svoje izdelke.

Otrokom povemo, da je Zemlja naš začasen dom, naš večen dom pa v nebesih. Tam so že svetniki. Oni so naši vzorniki, za nas prosijo in nas vodijo, da bi tudi nam uspelo priti v nebesa.

Poslušajmo pesem Svetniki (Franc Juvan; dostopno na spletu)

Preberimo zgodbo Gregorja Čušina Zid svetnikov, ki jo najdemo v Mavrici, št. 3, letnik 2018/2019, str. 6-7.

Ob pogovoru izdelajmo plakat. Kdo je kralj nebes? Jezus. (Ga narišemo.) Kaj pa kraljica? (Narišemo še Marijo.)  V nebesih živijo tudi svetniki. Kdo so? Kaj posebnega so počeli, da so prišli v nebesa? Ali poznate že kakšnega svetnika? Razdelimo slike naših nebeških zavetnikov ter vsakega na kratko prestavimo (majhnim otrokom le najpomembnejšo stvar, starejšim več podrobnosti). Vsak prilepi sliko svojega nebeškega zavetnika na plakat. Če so otroci že nekoliko starejši, lahko dodamo še nekaj slik svetnikov, h katerim se v molitvi radi zatekamo. Plakat okrasimo, da na koncu dobimo družinsko podobo nebeškega kraljestva.

Ali lahko tudi mi postanemo svetniki? Kako?

Dejavnost zaključimo z molitvijo: zmolimo litanije vseh svetnikov (če so otroci majhni, jih izberemo nekaj: mednje vključimo vse naše priprošnjike) ter zapojemo pesem V nebesih sem doma ali Nebeški Jeruzalem (če je ne poznamo, jo poiščemo na spletu).

2. novembra se spominjamo vseh naših rajnih. Plakat lahko dopolnimo s slikami naših sorodnikov. Z njimi smo povezani tudi preko molitve.

Na lističe lahko zapišimo imena naših sorodnikov, prijateljev, znancev, ki so že umrli. Lističe prepognimo in spravimo v manjšo škatlo. Vsak večer iz škatle vzemimo listič (lahko tudi več) ter ob prižgani svečki zanje zmolimo deseko rožnega venca. Ob fotografijah obujajmo (lepe!) spomine na naše sorodnike, prijatelje, ki jih ni več z nami.

Gradivo namenjeno le za družinsko rabo.

VODNIKI

Aktivnost: Poiščimo slike in življenjepise naših krstnih zavetnikov. Vsak pripravi kartonček z osnovnimi podatki o svojem zavetniku: na sprednjo stran nariše sliko oz. prilepi fotografijo, na zadnjo stran izpiše nekaj pomembnih podatkov.

IME SVETNIKA:


NJEGOV GOD PRAZNUJEMO:


ZANIMIVOST IZ NJEGOVEGA
ŽIVLJENJA:


POSNEMAM GA V:

SLIKA SVETNIKA

Pogovor: Drug drugemu predstavimo svoje zavetnike. Kartončke obesimo na vidno mesto v stanovanju, da se bomo lahko večkrat spomnili na naše krstne zavetnike ter jih prosili za pomoč. V koledar vnesimo naše godovne dni in jih praznujmo. Primer praznovanja:

Primer praznovanja godovnega dne:

Na predvečer slavljencu pripravimo »ofreh« (to pomeni, da pripravimo ropot: s kuhalnico tolčemo po loncih ali pokrovkah, uporabimo ragljo ipd.). Slavljencu voščimo vse najboljše in ga priporočimo v varstvo njegovemu nebeškemu zavetniku (Naj te varuje in vodi tvoj nebeški zavetnik …). Lahko ga skromno obdarimo (npr. kakšen priboljšek), ki ga slavljenec nato razdeli med vse nas.

Molitev: Zmolimo litanije svetnikov (Vsak izreče ime svojega krstnega zavetnika, ostali odgovorimo: »Prosi za nas.«)

Živimo vero v vsakdanu: Vsak si izbere eno dobro lastnost svojega krstnega zavetnika in jo poskuša posnemati. Ob večerih se pogovorimo, kaj smo skušali posnemati in kako nam je to uspelo.