Kaj je VELIKI TEDEN?

V veliki teden je zaobjeto bistvo naše vere. Napolnjen je z veliko simbolike ter bogat v sporočilnosti. Zato je prav, da ga približamo že majhnim otrokom. Vabljeni na ogled prispevkov, kjer je predstavljeno, kako lahko otrokom približamo sporočilo posameznega dne. 

CVETNO NEDELJO vstopamo v veliki teden. Na ta dan se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Ko je prijezdil v mesto na osličku, so mu številni ljudje pritekli naproti in ga sprejeli kot kralja: pred njim so razgrinjali svoje plašče, mahali s palmovimi vejami in vzklikali: „Hozana“. V spomin na ta dogodek prinašamo v cerkev zelenje (oljčne vejice, butarice), ki jih duhovnik blagoslovi. Po starem izročilu to blagoslovljeno zelenje naš dom obvaruje vsega hudega.

Jezus je v Jeruzalem prišel skupaj s svojimi učenci, da bi tu obhajal praznik pashe (čas, ko so se spominjali, kako je Bog rešil svoje ljudstvo iz sužnosti). A njegove prihoda niso bili vsi veseli. Veliki duhovniki so bili na Jezusa jezni in zato skušali najti razlog, da bi ga lahko umorili. 

Na VELIKI ČETRTEK se začenja velikonočno tridnevje. Ta dan se pominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je ustanovil zakrament svete evharistije ter mašniškega posvečenja, učencem pa dal tudi zapoved ljubezni. V nekaterih cerkvah v obrede tega dne vključijo še umivanje nog: v spomin, ko je Jezus umil noge apostolom, s čimer je pokazal, da je služabnik ljudem. Na ta dan po cerkvah po slavi utihnejo zvonovi in orgle. Po zadnji večerji je Jezus s svojimi učenci odšel v vrt Getsemani, kjer je bil izdan s pomočjo Judovega poljuba. Vojaki so ga odpeljali v ječo, kjer je čakal na obsodbo in križanje. Zato se tudi obredi tega dne v cerkvi zaključijo z molitvijo.

VELIKI PETEK je dan, ko velja strogi post. Ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti. Ob uri Jezusove smrti na križu (ob 15. uri) potekajo po cerkvah križevi poti. To je edini dan v letu, ko se ne obhaja svete maše, temveč poteka le besedno bogoslužje, med katerim večji del zavzemajo slovesne prošnje ter čaščenje križa. Zakaj se ta dan sploh imenuje veliki in ne na primer žalostni petek? Po eni razlagi se veliki petek imenuje zato, ker brez trpljenja ne bi bilo vstajenja. Druga razlaga pa izhaja iz starih časov, ko je beseda „veliki“ pomenila svet, predan. Tudi Sveto pismo so označevali z besedo „Velika“ knjiga. Po tej razlagi beseda „veliki“ nadomešča besedo „sveti“.

Na VELIKO SOBOTO se spominjamo, da je Jezus ležal mrtev v grobu. Zato čez dan v cerkvah potekajo molitve ob božjem grobu ter več blagoslovov: zjutraj ognja, čez dan blagoslov velikonočnih jedil. Zvečer po cerkvah poteka t.i. Velikonočna vigilija, najslovesnejša maša v celem letu, ko se že veselimo vstajenja. Pomembni deli so slavje luči, ki simbolizira vstalega Kristusa, vesela aleluja (hvalnica) ter blagoslov (krstne) vode z obnovitvijo krstnih obljub.

VELIKA NOČ je najpomembnejši krščanski praznik. Datum praznika je določen glede na lunin koledar: vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. Tako lahko veliko noč praznujemo kadarkoli med 22. marcem in 25. aprilom. Na ta dan se kristjani veselimo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Jezus je premagal smrt, s tem pa tudi nam prinesel upanje, da se bomo lahko, ko se bo končala pot našega življenja, tudi mi veselili življenja v večnosti.