Kaj je VELIKI TEDEN?

V veliki teden je zaobjeto bistvo naše vere. Napolnjen je z veliko simbolike ter bogat v sporočilnosti. Zato je prav, da ga približamo že majhnim otrokom. Vabljeni na ogled prispevkov, kjer je predstavljeno, kako lahko otrokom približamo sporočilo posameznega dne. 

CVETNO NEDELJO vstopamo v veliki teden. Na ta dan se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Ko je prijezdil v mesto na osličku, so mu številni ljudje pritekli naproti in ga sprejeli kot kralja: pred njim so razgrinjali svoje plašče, mahali s palmovimi vejami in vzklikali: „Hozana“. V spomin na ta dogodek prinašamo v cerkev zelenje (oljčne vejice, butarice), ki jih duhovnik blagoslovi. Po starem izročilu to blagoslovljeno zelenje naš dom obvaruje vsega hudega.

Jezus je v Jeruzalem prišel skupaj s svojimi učenci, da bi tu obhajal praznik pashe (čas, ko so se spominjali, kako je Bog rešil svoje ljudstvo iz sužnosti). A njegove prihoda niso bili vsi veseli. Veliki duhovniki so bili na Jezusa jezni in zato skušali najti razlog, da bi ga lahko umorili. 

Na VELIKI ČETRTEK se začenja velikonočno tridnevje. Ta dan se pominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je ustanovil zakrament svete evharistije ter mašniškega posvečenja, učencem pa dal tudi zapoved ljubezni. V nekaterih cerkvah v obrede tega dne vključijo še umivanje nog: v spomin, ko je Jezus umil noge apostolom, s čimer je pokazal, da je služabnik ljudem. Na ta dan po cerkvah po slavi utihnejo zvonovi in orgle. Po zadnji večerji je Jezus s svojimi učenci odšel v vrt Getsemani, kjer je bil izdan s pomočjo Judovega poljuba. Vojaki so ga odpeljali v ječo, kjer je čakal na obsodbo in križanje. Zato se tudi obredi tega dne v cerkvi zaključijo z molitvijo.

VELIKI PETEK je dan, ko velja strogi post. Ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti. Ob uri Jezusove smrti na križu (ob 15. uri) potekajo po cerkvah križevi poti. To je edini dan v letu, ko se ne obhaja svete maše, temveč poteka le besedno bogoslužje, med katerim večji del zavzemajo slovesne prošnje ter čaščenje križa. Zakaj se ta dan sploh imenuje veliki in ne na primer žalostni petek? Po eni razlagi se veliki petek imenuje zato, ker brez trpljenja ne bi bilo vstajenja. Druga razlaga pa izhaja iz starih časov, ko je beseda „veliki“ pomenila svet, predan. Tudi Sveto pismo so označevali z besedo „Velika“ knjiga. Po tej razlagi beseda „veliki“ nadomešča besedo „sveti“.

Na VELIKO SOBOTO se spominjamo, da je Jezus ležal mrtev v grobu. Zato čez dan v cerkvah potekajo molitve ob božjem grobu ter več blagoslovov: zjutraj ognja, čez dan blagoslov velikonočnih jedil. Zvečer po cerkvah poteka t.i. Velikonočna vigilija, najslovesnejša maša v celem letu, ko se že veselimo vstajenja. Pomembni deli so slavje luči, ki simbolizira vstalega Kristusa, vesela aleluja (hvalnica) ter blagoslov (krstne) vode z obnovitvijo krstnih obljub.

VELIKA NOČ je najpomembnejši krščanski praznik. Datum praznika je določen glede na lunin koledar: vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. Tako lahko veliko noč praznujemo kadarkoli med 22. marcem in 25. aprilom. Na ta dan se kristjani veselimo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Jezus je premagal smrt, s tem pa tudi nam prinesel upanje, da se bomo lahko, ko se bo končala pot našega življenja, tudi mi veselili življenja v večnosti.

Teden družine

 Med 19. in 25. marcem v Cerkvi na Slovenskem poteka že tradicionalni teden  družine. Čeprav so letos v ospredju zakonci (več na tej povezavi), je prav, da v praznovanje  vključimo tudi svoje otroke. V nadaljevanju sledi nekaj idej, ki so nam pri tem lahko v pomoč.

  • Marca goduje sveti Jožef. Otroci naj z mamičino pomočjo pripravijo presenečenje za očeta. Več pa v gradivu SVETI JOŽEF, ki se nahaja spodaj v priponki.
  • Pripravimo majhno škatlo. Vanjo dajmo lističe z dejavnostmi, ki bodo še bolj povezale našo družino. Vsak dan med 20. in 23. marcem izžrebajmo eno in si vzemimo vsaj 15 minut za njeno izvedbo. Izberimo štiri takšne aktivnosti, ki so najbolj primerne za nas (glede na starost otrok, tedenske obveznosti ipd.) Primeri dejavnosti se nahajajo na tej povezavi.
  • Ker praznik Marijinega oznanjenja sovpada s cvetno nedeljo, se ga letos praznuje dan prej, v soboto, 24. marca. Ta dan naj otroci z očetovo pomočjo pripravijo presenečenje za mamico. Več pa v gradivu MARIJINO OZNANJENJE, ki se nahaja spodaj v priponki.

Naj v tem tednu naša družina postane še bolj vesela, srečna in sveta.

DODATNO GRADIVO:

Sveti Jožef

Pobarvanka sveti Jožef

Knjižica Hvala Bog za očka-mamico

Pobarvanka sveta družina

Gospodovo oznanjenje

Pobarvanka Gospodovo oznanjenje

Pripravila: Manica Marolt

Gradivo je namenjeno le za domačo rabo.

marec 2018

 

www.koreninevere.si