Telovo

Telovo ali praznik Svetega rešnjega telesa in krvi vedno obhajamo na 2. četrtek po binkoštih. Vera v Jezusovo navzočnost v zakramentu Svetega Rešnjega telesa in krvi predstavlja srčiko naše vere. Čeprav majhni otroci pri maši še ne morejo prejeti Jezusa, lahko z njimi preko preproste aktivnosti spregovorimo o pomenu belega kruhka, ki ga župnik med sveto mašo deli „ta velikim“.

V vsaki cerkvi je zlata omara s ključkom. Ste jo že kdaj opazili? (Pokažemo fotografijo.)

V njej je monštranca: posoda, ki je najlepša izmed vseh posod v cerkvi. (Si ogledamo fotografijo.). Na kaj vas spominja njena oblika?

Zakaj pa je monštranca tako lepa in bogata? V njej je beli kruhek, hostija, v kateri je skrit Jezus. Jezus nas ima zelo rad in hoče biti blizu nas. Ker ga ne moremo videti z očmi, ga lahko vidimo v hostiji – koščku kruha. V Svetem pismu za otroke si lahko še ogledamo fotografijo zadnje večerje ter obnovimo/preberemo zgodbo. Ko boste dovolj veliki, boste tudi vi lahko prejeli ta kruhek in z njim Jezusa v svoje srce.

Z otroki izdelamo monštranco.

Potrebujemo:karton, škarje, lepilo (Mekol ali lepilno pištolo), bel papir, zlat sprej, okraske za monštranco (material, ki ga imamo na voljo doma, npr.: vrvica, makaroni, lupina od pistacij, perlice …)

Postopek izdelave:

Iz belega papirja izstrižemo „hostijo“.

Iz kartona izrežemo 2 daljša in 1 krajši trak, pravokotnik za podstavek ter krog.

Na sredino kroga iz kartona obrišemo hostijo. Rob okrasimo z različnim materialom, tako da dobimo podobo sonca. (Otroci naj predlagajo okrasitev, odrasli pa nato vse skupaj prilepimo na podlago.)

Trakove zlepimo skupaj v trikotnik. Nanj prilepimo okrašen krog. Da izdelek lažje stoji, ga prilepimo na izrezan pravokotnik. 

Izdelek popršimo z zlato barvo ter počakamo, da se posuši.

Na koncu prilepimo še hostijo (pri nas so otroci dodali še sliko Jezusa).

Izdelek postavimo na vidno mesto, ga okrasimo s cvetjem ter otroke naučimo kakšno izmed spodaj predlaganih pesmi:

Jezus, pridi, pridi, da stisnem se k tebi in se umirim (2x). Čeprav te ne vidim, vem, da si z mano. Čeprav te ne slišim, vem, da mi poješ. Vem, ker te čutim, vem, ker verjamem …

Jezus med nami prebiva, čaka na tebe vsak dan. V beli obleki se skriva, čaka na tebe Zemljan. Jezus, velik brat je tvoj. Pridi k njemu, nikar se ga nič ne boj.

Hvali svet Odrešenika in pastirja zvestega. Hvali duša učenika, hvali svoj’ga Ženina. Zdaj povzdigni srce svoje, jezik glasno naj zapoje, čast in hvalo Jezusu, našemu Zveličarju.

Molim Te ponižmo, skriti Bog nebes, ki v podobi kruha tajno bivaš res. Glej, srce Ti svoje čisto izročim, saj pri misli nate v Te se ves vtopim.

Gradivo pripravila: Manica Marolt

Fotografije: Marko Furlan, Robert Marolt

Namenjeno le za domačo rabo.

Maj 2018

PRIDI, PRIDI, SVETI DUH

Praznik prihoda Svetega Duha (oz. binkošti) obhajamo 50 dni po veliki noči, ker je na ta dan nad učence in Marijo prišel Sveti Duh. V nadaljevanju pa sledi, kako lahko vsebino današnjega praznika približamo tudi našim najmlajšim.

Pripomočki: mehurčki,  material za izdelavo plamenčkov (npr. kolaž papir, vrvica, valovita lepenka, moos gumi, škarje, spenjač), fen, žogica za pink ponk

Prepriprava: za vsakega družinskega člana izdelajmo plamenčke za na glavo. Pripravimo skupaj z otroki. V nadaljevanju sledi ena izmed možnosti izvedbe.
Potrebujemo moosgumi, valovito lepenko, škarje in luknjač.
Iz moosgumija izstrižemo ogenj, iz valovite lepenke pa trak, ki naj bo dolg vsaj toliko,  kolikor je posameznikov obseg glave.
S pomočjo spenjača ogenj pritrdimo na sredino traku, njegove konce pa spnemo skupaj, da nastane obod. Plamenčke lahko pripravimo tudi iz drugega materiala (npr. kolaž papir), ki ga imamo na voljo doma.
Potek:
Zapojemo pesem: S skupno pesmijo prosimo in zaupno vsi molimo. Pridi, pridi Sveti Duh, pridi, pridi, Sveti Duh.
  

Pihamo mehurčke in vmes pripovedujemo:  Se spomnite vnebohoda, ki smo ga praznovali? Tako kot mi sedaj gledamo naše mehurčke, so učenci gledali za Jezusom, ko se je dvigoval gor v nebo, dokler ga ni  zakril oblak in ga niso več mogli videti. Tudi naših mehurčkov sedaj ni več. A Jezus je učencem pred odhodom v nebo dal obljubo, da jih ne bo pustil samih. Dal jim bo posebno darilo. Radi čakate na darila? Tudi učenci so se spraševali, kakšno darilo jim bo Jezus poslal.

Na današnji dan, ki se imenuje binkošti je bilo v Jeruzalemu spet veliko ljudi od blizu in daleč, saj je bil praznik. Tudi Jezusovi učenci so se skupaj z Marijo zbrali v neki hiši in tam molili. Tedaj pa so zaslišali zvok, podoben vetru.   S fenom ponazorimo veter (naj otroci začutijo).
 In nad njihovimi glavami so zaplapolali jeziki, podobni plamenom. Na glavo si damo plamenčke, ki smo jih predhodno pripravili.
 
Jezus je učencem poslal svojega pomočnika, Svetega Duha. Začeli so govoriti vsak v svojem jeziku Izrečemo nekaj pozdravov v različnih jezikih– otroke lahko spodbudimo, da ponovijo pozdrave za nami: živijo, hi (angleško), Hallo (nemško), ahoj (češko), salut (francosko), nihao (kitajsko), hola (špansko), zdrastvuj (rusko), ciao (italijansko), hei (finsko, tudi podobno švedsko).
Čeprav so se jim zgodile nenavadne stvari, učencev ni bilo nič strah. Odšli so ven iz hiše in ljudem v različnih jezikih govorili: Jezus vas ima rad. Imejte tudi vi radi druge. Odpustite, če vam kdo stori kaj hudega. Delajte dobro. Skrbite drug za drugega. Delite si vse … Ljudem je bilo to všeč. In veliko se jih je odločilo, da bodo hodili za Jezusom.
Kdor ima rad Jezusa in verjame vanj, mu Jezus daje svojega pomočnika Svetega Duha. Tudi mi imamo Svetega Duha v sebi. Ali ga lahko vidimo? Ne moremo. Kaj pa veter, ali veter lahko vidimo? Lahko ga čutimo (spet uporabimo fen). Ali lahko vidimo, kaj dela veter? Naredimo poskus, kaj dela veter. Pink ponk žogico vržemo v zrak, otroci naj opisujejo, kaj se dogaja z njo. Tudi mi brez Svetega Duha lahko delamo le vsakdanje stvari.  Sedaj pa vzamemo fen, ga vklopimo in žogico damo nad predel, kjer piha.
 
Otroci naj opisujejo, kaj se dogaja.
 
Tako kot žogica lahko s pomočjo vetra lebdi v zraku, tako tudi mi s pomočjo Svetega Duha delamo čudovite stvari.
Za zaključek pa zapojmo še pesem Svetel plamen, ki jo ponazorimo z gibi.
Svetel plamen naj gori (roke prepletamo v plamene) v tvoji mladi duši (s kazalcem kažemo drug na drugega), zahvaljuj Gospodu seee (dvignemo roke v slavljenje, nato pa 5-krat plosknemo). Svetel plamen naj gori (roke prepletamo v plamene)v tvoji mladi duši (s kazalcem kažemo drug na drugega). Zahvaljuj Gospodu se (dvignemo roke v slavljenje), ker On ta plamen je (kazalec dvignemo v zrak).

Pripravila: Manica Marolt

Foto: darilaizlesa.si, pexels.com, Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

maj 2018

PRAZNOVANJE VNEBOHODA V DRUŽINI Z MAJHNIMI OTROKI

Božič utrjuje prepričanje, da ima naša vera korenine v zgodovinskih dejstvih: obljubljeni Božji Sin je prišel na svet kot otrok v revnem hlevu v Betlehemu.

Velika noč nam daje zagotovilo: Jezus je s svojo smrtjo na križu izbrisal vse naše grehe.

Vnebohod pa nam daje upanje in nas vodi proti večnosti. Brez tega dejanja bi lahko kaj hitro pozabili na našega Rešitelja, ki je edini resnični Kralj nebes in zemlje. Ko je 40. dan po vstajenju s svojimi učenci stal na gori Oljki v Galileji, jim je Jezus dal še zadnja navodila: „Pojdite torej po svetu in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“ (Mt 28, 19-20) Njegovi učenci so ta navodila vzeli zelo zares: odšli so po svetu in širili veselo novico.

Z Božjo pomočjo se Jezusov nauk širi še danes: če Jezusu dovolimo, da spremeni naš pogled in usmerja naša čustva, če mu dovolimo, da vodi naše misli, besede in dejanja, je vedno z nami, hkrati pa pripomoremo, da vlada že tukaj v tem svetu, v tem trenutku, v naši družini in okolici. Sebi ter svojim bližnjim tako odpiramo prostor, ki ga ima Jezus za nas pripravljenega v nebesih. Zato izkoristimo praznik vnebohoda kot odlično priložnost, da svojim otrokom na njim primeren način spregovorimo o prijateljstvu z Jezusom, ki bo bogato poplačano z večnim življenjem.

DEJAVNOSTI, KI BODO (mlajšim) OTROKOM PRIBLIŽALE PRAZNIK JEZUSOVEGA ODHODA V NEBO:

  • Danes je vnebohod. Kaj to pomeni? (Pustimo, da otroci podajajo svoje ideje.) Vnebohod je praznik, ko se spominjamo, da se je Jezus vzdignil v nebo.

  • Potem ko je vstal od mrtvih, je Jezus na Zemlji preživel še 40 dni s svojimi učenci. Koliko je 40 dni? Štejmo skupaj s pomočjo sličic, nato pa iz vrvic ali plastelina oblikujmo število 40. Večji otroci lahko na koledarju poiščejo vnebohod ter preštejejo, koliko dni je minilo od velike noči.

  • V teh 40 dneh se je Jezus večkrat prikazal: ženam pri grobu, učencema na poti v Emavs, zajtrkoval je s svojimi učenci ob Jezeru … Vse to zato, da bi verjeli v njegovo moč in da kljub smrti na križu živi. 40. dan po vstajenju je Jezus zapustil Zemljo in odšel domov. Še prej pa je učencem dal pomembno nalogo. Kakšno – to boste izvedeli, ko preberemo naslednjo zgodbo.

  • Preberimo zgodbo z naslovom Jezusova pot domov. Nato se o njej pogovorimo: Kam je šel Jezus s svojimi učenci? Kakšno nalogo je Jezus dal svojim učencem? Kaj se je potem zgodilo z Jezusom? Kako so se počutili učenci, potem ko niso več mogli videti Jezusa? Kdo jih je potolažil? So učenci upoštevali Jezusova navodila? Kako to vemo? Smo mi že dobri Jezusovi prijatelji in izpolnjujemo njegova navodila? Kaj lahko še storimo, da bomo še boljši prijatelji z njim? Komu bi lahko pripovedovali o Jezusu?

  • Jezusovo pot v nebo prikažimo s preprostim ustvarjanjem, ki nam bo vzelo 10 minut. Idejo sem našla na več tujih internetnih straneh, vi pa lahko kliknete na povezavo: vnebohod – ustvarjanje.

  • Oglejmo si večerno nebo. Drug drugemu pripovedujmo, kako si predstavljamo nebesa. Narišemo jih (naj otroci sami izberejo slikarski material).

  • Naučimo se pesem V nebesih sem doma (besedilo pesmi: V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. V nebesih sem doma, kjer družba angelska se večno veseli, si mene tja želi. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom.)

  • Dejavnosti prilagodimo glede na starost naših otrok in naš družinski ritem. Če se nam zdijo zanimive prav vse, pa zanje nimamo dovolj časa na sam praznični dan, jih lahko izvedemo v nekaj zaporednih dneh.

    Želim vam veliko blagoslova in veselja pri praznovanju vnebohoda v vaši družini.

Pripravila: Manica Marolt

Foto: Robert Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

maj 2017

SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ

Maj je Marijin mesec, zato naj bo to odlična priložnost, da čaščenje Marije približamo tudi našim najmlajšim.

V Sloveniji je zagotovo najbolj poznana  šmarnična ljudska pobožnost. Prvotno so jo oblikovali in vodili kar laiki sami, seveda pod okviri, ki jih je določila Cerkev. Tako so se krajani ob večerih zbirali ob kapelicah ali v cerkvah, kjer so najprej poskrbeli za lepo okrasitev Marijinega oltarja. Vsak dan so imeli (lahko tudi brez navzočnosti duhovnika) bogoslužje, ki je obsegalo prepevanje Marijinih (majniških) pesmi, molitev rožnega venca in litanij, vmes pa so prebrali tudi šmarnično branje – to je odlomek iz knjige, ki jim jo je na začetku meseca izročil duhovnik. Danes marsikje združujejo šmarnično pobožnost z daritvijo svete maše, kar pomeni, da se v okviru pridige prebere t.i. šmarnično branje ter pred koncem svete maše zmoli litanije. Tudi sama sem kot šolarka vsako leto komaj čakala na mesec maj, ko je bil tako lepo okrašen Marijin oltar, pa Marijine pesmi, ki jih je pela polna cerkev otrok, zgodba in tekmovanje, kdo izmed nas bo zapolnil vse prostorčke lista z nalepkami, ki smo jih dobivali vsak večer. Predvsem pa vsakodnevno druženje in igra z vrstniki po končani sveti maši … To vzdušje nas je takrat tako povezovalo in navduševalo, da smo marsikateri vztrajali z vsakodnevnim obiskom svetih maš in druženjem še celo poletje…

Za svoje otroke si vsekakor želim, da bi poznali to obliko pobožnosti in tudi sami začutili veselje ob čaščenju naše nebeške Matere, po kateri vodi pot k Jezusu. Seveda pa je s predšolskimi otroki vsakodnevno odhajanje k šmarničnim pobožnostim, ki so vpete v sveto mašo, zelo naporno, ura prepozna, zgodba morda še težko razumljiva… Vendar lahko tudi doma za njih pripravimo nekaj preprostega in lepega ter tako navdušimo njihova srca, da se bodo tudi v šolskih letih (bolj) z veseljem in pričakovanjem udeleževali šmarničnih pobožnosti v cerkvi.

MARIJIN OLTARČEK IN DEJAVNOSTI OB NJEM

MARIJA, NAŠA NEBEŠKA MAMA (predlog šmarnične pobožnosti v družinah z mlajšimi otroki). Nekaj Marijinih pobarvank lahko brezplačno dobite na tej povezavi.

Pripravila: Manica Marolt

Foto: Marko Furlan

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

maj 2018

VELIKA NOČ

Najmlajšim otrokom (1-3 leta) velikonočno skrivnost najlažje približamo skozi sodelovanje pri pripravi velikonočnih jedil ter da jih skupaj odnesemo k blagoslovu. Na velikonočno jutro pa lahko še pred zajtrkom ob prižgani svečki zapojemo velikonočno pesem (npr.: Aleluja, naše veselje ali pa Vstal je kakor je rekel) ter preberemo zgodbo, ki na otroški način predstavi Jezusovo zmago.

Mi že nekaj let uporabljamo slikanico z naslovom „Moja mala velikonočna zgodba“ (za Slovenijo jo je izdala Celjska Mohorjeva družba). Jezik zgodbe je preprost, ilustracije pa otrokom zelo všečne. To knjižico pričnemo prebirati že na cvetno nedeljo, nato pa vsak večer od velikega četrtka naprej. A do velike noči ne prebiramo zgodbe v celoti: ustavljamo se na mestih, kjer so opisani dogodki posameznega dne (npr. za veliki četrtek preberemo zgodbo do vključno Judovega izdajstva v vrtu Getsemani). Otroci tako komaj čakajo na naslednji večer (oz. velikonočno jutro), ko sledi nadaljevanje oz. branje zgodbe v celoti, čeprav jo starejši že dobro poznajo. Beremo vedno od začetka. Vsako leto pa otroci ob prebiranju postavljajo vedno več vprašanj …

Z otroki pripravimo tudi Jezusov grob, za kar potrebujemo: podstavek za rože, manjši cvetlični lonček, zemljo, žito, palice ter nekaj koncev vrvi, kamen v velikosti premera uporabljenega cvetličnega lončka. V podstavek damo najprej nekaj zemlje, nato položimo nanjo majhen cvetlični lonček, ki predstavlja grob ter ga zasujemo s prstjo. Posujemo z žitnimi semeni, malo zalijemo, da se vse skupaj posede, ter dodamo še malce suhe zemlje. Iz nabranih palic oblikujemo križe, ki jih zapičimo v zemljo. Na veliki petek ob prebiranju zgodbe „vhod“ v grob zapremo, na velikonočno jutro pa  odpremo.

Pri malce večjih otrocih (4+) lahko bistvo velike noči predstavimo že nekoliko bolj poglobljeno, pri čemer si pomagamo s konkretnimi podobami (oz. prispodobami), ki so otrokom dobro poznane: v tokratnem gradivu s pomočjo MAVRICE.

Potrebujemo:

  • slike: sonce (2), črn oblak in kaplje dežja, rajski vrt z Adamom in Evo, slika prvegagreha, kača, Jezus dojenček, pomlad, nebeški Jeruzalem, odprt grob, križ

  • barvni papir vijolične, modre, zelene, rumene, oranžne, rdeče barve

Če želimo, da bi otroci ta material uporabljali tudi sami in večkrat, je dobro, da sličice in barvni papir plastificiramo. Lahko uporabimo tudi ježke, da se sličice primejo na barvno podlago (nežnejši del na barvo, grobi na sličico).

Pripravimo aplikate ter barvni papir. Slika naj nastaja pred očmi otrok, zato je dobro, da imamo dovolj prostora (npr. na mizi oz. na tleh).

Pred otroke položimo SONCE. Kako se počutimo, kadar sije sonce? Smo veseli, razposajeni. Ko je Bog ustvaril svet je bilo na njem čudovito. Na sonce položimo sliko s podobo RAJA. V travo, cvetje, živali, hribe, doline, morja, vesolje, Adama, Evo – v vse, kar je ustvaril, je Bog vtisnil sporočilo „Zelo te imam rad.“ Bog je Adamu in Evi dal vse, kar sta želela, imela sta le eno pravilo: nista smela jesti sadeža iz drevesa, ki je raslo v sredini raja.

Prišel pa je dan, ko je šlo v raju vse narobe. (Dodamo ČRN OBLAK IN KAPLJE DEŽJA.) Bog je imel strašnega nasprotnika, ki ga je na vsak način hotel prizadeti. Zato se je nasprotnik spremenil v kačo. Ta je prepričala Evo in Adama, naj poskusita tisti prepovedani sadež. Tako so v čudoviti svet vstopili tema in žalost. Ker nista upoštevala pravila, sta Adam in Eva morala zapustiti svoj dom. Morala sta iti ven iz raja. Bog pa ju je imel še vedno zelo rad. Tako zelo rad, da jima je dal obljubo: „Nekega dne bom premagal kačo. Znebil se bom teme in žalosti. Prišel vaju bom rešit. Pripeljal vaju bom nazaj k sebi v raj.“

Danes je velika noč, naš največji praznik. Na današnji dan se spominjamo, kako je Bog dokončno izpolnil to svojo obljubo, ki jo je dal Adamu in Evi. Vas zanima, kako je Bog premagal nasprotnika -kačo? Kako je naredil, da je v temo spet posijalo sonce? (Na drugi konec damo še eno sonce.) Ta načrt bomo odkrili tako, da bomo sestavili MAVRICO.

VIJOLIČNA BARVA predstavlja naše napake: Nasprotnik je bil zelo vesel, ko mu je uspelo, da sta Adam in Eva prizadela Boga in izgubila raj za vse nas. Vendar mu to ni bilo dovolj. Še danes se močno trudi, da bi prav vsakega izmed nas prepričal, da lahko živimo brez Boga. (Na vijolično barvo položimo kačo). Kadar hočemo živeti brez Boga, v srcih čutimo strah, žalost, jezo …

MODRA BARVA predstavlja nebo: Bog pa je hotel ljudem pokazati, da res obstaja, zato je poslal na svet Jezusa kot dojenčka – otroka. (Položimo sliko Jezusa na moder papir.)

ZELENA BARVA predstavlja pomlad. Kakšna je pomlad? (Lepa, vesela, vse raste, zeleni …). Ko je Jezus odrasel, je želel vse ljudi poučiti, kako naj živijo, da bodo prijatelji z Bogom. Naredil je veliko čudežev, da bi ljudem pokazal, kakšno moč ima Bog. Besede imejte se radi, oprosti, bodite dobri so bile največkrat izrečene Jezusove besede. Če živimo tako, kot je učil Jezus, je naše življenje lepo kot pomlad. (Na zeleno barvo položimo sliko pomladi.)

RUMENA BARVA predstavlja nebesa. Jezus je prišel na svet s prav posebno nalogo. Nase je vzel vse naše napake (grehe), ki jih delamo. To je bil edini način, da Bog premaga nasprotnika in nam ponovno odpre vrata v raj. (Na rumeno barvo položimo sliko nebeškega Jeruzalema.) Zato je Jezus moral na križ.

ORANŽNA BARVA predstavlja jutranjo zarjo. Jezusovi prijatelji so bili zelo žalostni. Mislili so, da je s križem vsega konec. Jezusa so položili v grob. A ko so se prišli tretji dan poslovit od njega, so videli, da je nekdo odvalil kamen izpred vhoda. Ko so vstopili noter, je bil grob prazen … Učenci so bili zelo prestrašeni. (Na oranžno barvo damo sliko odprtega groba).Tedaj pa se je pojavil angel in jim povedal, da Jezus živi. Jezus je na nam skrivnosten način prišel ven iz temnega, zaprtega groba. Videli pa so ga učenci in nekaj žena, ki so potem vest o njegovi zmagi ponesli po celem svetu.

RDEČA BARVA predstavlja ljubezen: Božji načrt je bil s tem izpolnjen. Nasprotnik nima več končne moči. Vsak izmed nas lahko pride v nebesa: vrata so tam spet odprta. Jezus nam kaže, da ljubezen lahko premaga vse. (Na rdečo barvo položimo sliko križa s srčkom.) Ljubezen je glavno sporočilo današnjega praznika – velike noči. Povejmo to čudovito novico tudi našim sorodnikom in prijateljem.

Kadarkoli bomo na nebu zagledali mavrico, se spomnimo: Bog nas ima rad. Bog vedno izpolni svojo obljubo. Naj se na našem obrazu nariše velik nasmeh, v srcu pa hvaležnost.

VESELIMO SE, ALELUJA!

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

VELIKA SOBOTA

Danes je dan, ko pripravljamo velikonočna jedila. Naj pri tem sodelujejo tudi otroci, vmes pa jim lahko razložimo, kaj se je dogajalo z Jezusom na današnji dan.

Še veste, zakaj je bil včeraj veliki petek? Spomin na to, da je Jezus umrl na križu za vsakega izmed nas, da bi mi lahko prišli k njemu v nebesa. Kaj pa se je z Jezusom dogajalo na današnji dan, v soboto? V Jezusovih časih je bila sobota dan počitka. Zato je ta dan Jezus ležal v grobu. Na ta dan je prav, da se tudi mi v cerkvi ustavimo ob božjem grobu in molimo ter se Jezusu zahvalimo, da nas ima rad in za vse, kar nam daje.

Danes bomo v cerkev odnesli košaro/košarice, v katere bomo položili nekaj jedi, ki jih bomo skupaj pripravili. Zakaj? Na veliko soboto prinašamo v cerkev jedi, da jih blagoslovimo. To delamo v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo z njegovimi učenci, preden je umrl. Jedi, ki jih bomo pripravili, pa imajo poseben pomen. Ko pripravljamo košaro, otrokom razlagamo:

ŠUNKA – KOS MESA predstavlja Kristusovo telo.

HREN predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ.

PIRHI (rdeči) predstavljajo kaplje Kristusove krvi. Ker se iz jajca izvali piščanček, ki mora streti lupino, da lahko zaživi, pirhi predstavljajo tudi Jezusovo vstajenje iz groba in ponovno življenje.

KRUH predstavlja življenje in je znamenje božje dobrote in človekovega dela– ponekod ga zamenjajo s….

POTICA spominja na trnovo krono .

Ko bomo jutri po maši imeli doma velikonočni zajtrk, je prav, da se ob teh jedeh spomnimo na to, kako zelo veseli in hvaležni moramo biti, da poznamo Jezusa. Jezus ima rad vsakega izmed nas. Zato je prav, da ga tudi mi vedno nosimo v svojih srcih, da nam bo lepo že tukaj na Zemlji. Že sedaj pa se veselimo tudi tega, da se bomo nekoč z njim lahko srečali v nebesih.

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

VELIKI PETEK

Pripomočki: 14 plastičnih jajčk (če-le teh nimamo, jih lahko nadomestimo z vrečkami, škatlicami ipd.), simboli posamezne postaje križevega pota: konec vrvi, lesen križ (lahko naredimo iz dveh palčk), obliž (3), majhen kipec Marije ali svetinjica, obris rok, blago z „Jezusovim“ obrazom, papirnati robček, bel kos blaga, 3 žeblji, križ z Jezusom (lahko obesek iz verižice), srce, kamen; alkoholni flomaster, slike otroškega križevega pota, družinski križ (če ga imamo)

Predpriprava:

  • Plastična jajčka napolnite s simbolom, ki predstavlja posamezno postajo križevega pota. Nanje z alkoholnim flomastrom napišemo številke (1-14). Če otroci še ne poznajo števil, znajo pa šteti, lahko namesto števil narišemo pike. Plastična jajčka skrijemo po stanovanju oz. zunaj na vrtu (če bomo imeli križev pot raje zunaj). Glej spodnjo sliko. 

  • Natisnite slike postaj križevega pota za otroke ter jih razporedite po prostoru (morda najlažje takrat, ko otroci iščejo jajčka). Slike dobite na tej povezavi (čisto spodaj se vpišete in na svoj e-naslov brezplačno prejmete sličice, ki jih lahko uporabljate le za domačo rabo! Pozor: ko se vpišete, vsak teden prejemate njihova obvestila. Če želite, se lahko takoj odjavite, in sicer v prejetem e-sporočilu spodaj kliknete „unsubscribe“).

  • Obojestransko natisnite besedilo križevega pota za otroke. Knjižico dobite tukaj: križev pot

UVOD (10 min):

  • Zapojmo pesem: JEZUS LJUBI VSE OTROKE (Jezus ljubi vse otroke, malčke vse na svetu tem. On ne gleda barve las, niti barve kože ne, Jezus ljubi vse otroke zemeljske. On križ nosi za otroke …).

  • Z otroki vodimo pogovor: Imenujte nekaj vozil, ki uporabljajo postajališča. Kako pa vemo, na kateri postaji lahko vstopimo ali izstopimo na posamezni postaji? Kaj pa je sploh postaja? Kaj pa so postaje križevega pota? To so mesta, ki govorijo, kaj je Jezus doživel na današnji dan, ki se imenuje veliki petek. Na svoji poti je Jezus takrat srečal veliko ljudi: večina je bila takih, ki ga niso marali, srečal pa je tudi take, ki so ga imeli radi in so mu pomagali. Tudi mi bomo odšli po teh postajah, kjer se bomo srečali in pogovarjali z Jezusom.

  • Da jih bomo lažje spremljali, je po hiši skritih nekaj plastičnih jajčk Jajčk ne odpirajte, samo prinesite v to veliko škatlo/vrečo. Ko vidimo, da so otroci našli vsa jajčka, jih preštejemo. Jezus je šel skozi 14 postaj. Otrokom povejmo, da so postaje razporejene po prostoru. Pri vsaki postaji bomo poiskali jajček s pravo številko in vsebino odprli. Kar se skriva v jajčku, bomo pustili na posamezni postaji. Pa pojdimo z Jezusom na pot.

OSREDNJI DEL (15-20 min):

  • Hodimo od postaje do postaje: med postajami pojemo pesem, na vsaki postaji pa poiščemo jajček s pravo številko, ga odpremo, pogledamo vsebino – otroci jo lahko tudi otipajo, vmes preberemo besedilo, položimo simbol k sliki in se odpravimo k naslednji postaji. Bereta naj izmenično oče in mati. Knjižico, ki jo natisnete obojestransko najdete na tej povezavi.

ZAKLJUČEK (5 min):

  • Skupaj zapojemo Jezus moj ljubim te ter zmolimo: Dragi Jezus, s teboj sem prehodil križev pot. V srce so se mi vtisnile slike, ki kažejo, kako zelo nas imaš rad. Hvala ti. Prosimo, pomagaj nam, da bi te tudi mi imeli vedno bolj radi.

  • Za konec pa vsak v tišini še poljubi križ.

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

VELIKI ČETRTEK

Pripravimo: majhen lavor, brisačka; kruh, kelih (kozarec) z vinom, grozdni sok, kozarci, prtički, miza, stoli, prt, rože, svečka, vžigalice,  Sveto pismo za otroke

Čas trajanja: 30 min

Pesem: Če v srcu ni ljubezni (Če je ni, če je ni, če v srcu ni ljubezni, sem pokvarjen tamburin, ki v prazno zadoni.)

Danes je veliki četrtek, dan, ko se spominjamo Jezusove zadnje večerje z njegovimi učenci.

Bil je praznik pashe, čas, ko so se spominjali, kako je Bog rešil svoje ljudstvo iz sužnosti. Vsako leto so na ta praznik jedli jagenjčka.

Za otroke, ki so že v šoli nadaljujemo ob slikah iz Svetega pisma za otroke, sicer ta del izpustimo.

Saj se spomnite: Bog je nad faraona poslal 10 nadlog, ker ta ni dovolil, da Mojzes odpelje svoje ljudstvo iz suženjstva. Poslal je muhe, kobilice, spremenil reko v kri, nastala je popolna tema za 3 dni, zadnja od nadlog pa je bila smrt vseh prvorojenih sinov v tistih družinah, kjer niso premazali podbojev vhodnih vrat s krvjo jagenjčka. Šele po smrti svojega prvorojenca je faraon dovolil Mojzesu, da odpelje svoje ljudstvo v svobodo.

Za vse: v Svetem pismu poiščemo sliko zadnje večerje. Ob sliki nadaljujemo s pripovedjo.

Jezus je s svojimi učenci sedel pri praznični večerji v gornjih prostorih neke hiše v Jeruzalemu. A njegovi učenci so se prepirali. Le kaj bi bil lahko razlog za njihov prepir, kaj mislite? Prepirali so se o umazanih in smrdečih nogah. Takrat so bile ulice zelo umazane in pred praznično večerjo je moral nekdo izmiti umazanijo z nog. A tega se ni želel nihče lotiti. Kdo izmed vas bi se javil, da bi opravil to delo? Verjetno ga ni junaka na celem svetu. Morda le najnižji služabnik. Ker nihče izmed njegovih učencev ni hotel tega storili, je Jezus tiho vstal in prinesel posodo z vodo. Pokleknil je na tla in jim pričel umivati noge.

Pripravimo posodo z vodo in brisačo. Očetje ali matere svojim otrokom simbolično umijejo noge. Na koncu lahko noge otrok še poljubimo. Če otroci zavračajo umivanje, jih ne silimo, temveč samo poljubimo njihove noge.

Vmes nadaljujemo pripoved: Zakaj je Jezus umil svojim učencem noge? Povedal jim je, da to dela zato, ker jih ima rad in jim zapovedal, naj se imajo tudi oni radi med seboj. Ko so bili vsi čisti, so lahko sedli za praznično mizo in pričeli večerjati.

Nato je Jezus svojim prijateljem povedal, da bo tokrat zadnjič jedel skupaj z njimi. Vedel je, da ga bo nekdo izmed njegovih prijateljev izdal vojakom in ti ga bodo dali na križ.

Gremo do mize. Zdaj bomo tudi mi pripravili mizo za slovesno večerjo. Potrebujemo prt (ga damo na mizo). Nanj bomo dali lep prtiček in cvetje. Za vsakega pripravimo tudi prtiček in kozarček. Dodamo še sveče (otroci jih prižgejo; če so premajhni, to naredimo odrasli).

To je bila res praznična večerja. Jedli so kruh (ga položimo na sredo mize) in jagenjčka ter pili vino (na mizo damo kelih oz. kozarec v obliki keliha). Vmes so veliko molili, se zahvaljevali Bogu in se pogovarjali.

Potem pa je med večerjo Jezus vzel kos kruha, ga blagoslovil, razlomil in razdelil svojim učencem. Rekel jim je: „Moje telo je kakor ta kruh..“ (Oče vzame kruh, ga visoko dvigne v zahvalo Bogu, v tihoti se nekaj trenutkov zahvaljuje, ga razlomi in da vsakemu en košček.. Otroci naj kruh poduhajo in ga spoštljivo pojedo, malo počakamo, nato pa nadaljujemo.). Jezus je nato vzel vrč z vinom in se Bogu zahvalil zanj, nato pa vino nalil v čaše in ga ponudil učencem. Rekel jim je: „Moja kri je kakor to vino. Zaradi mene bo Bog lahko rešil ves svet. Tako boste lahko vi vsi prišli k meni v nebesa.“(Oče pokaže kelih – kozarec z vinom in vsak lahko poduha vino. Kelih nato postavi na sredino mize. V spomin na ta dogodek otrokom v lončke nalijemo sok, ki je podobne barve kot vino. Otroci naj v tišini popijejo sok, mi pa nadaljujemo.). Jezus je učencem še naročil: „Vedno, kadar lomite kruh in pijete vino, se spomnite, da sem vas jaz rešil.“ In tega se spominjamo še danes med vsako sveto mašo.

Ko so končali z večerjo, so zapeli še zahvalno pesem. Zapojmo pesem Slavi ga (Slavi ga, slavi ga, ko se zbuja jutro, ko zvoni opoldne. Slavi ga, slavi ga, kadar zvezde zažare.)

Na tem mestu lahko zaključimo z mlajšimi otroki. Za starejše pa lahko še ob slikah iz Svetega pisma dodamo:

Po večerji so se odpravili na njihov priljubljeni kraj – vrt Getsemani. Jezus je prosil učence, naj bodo budni in naj molijo z njim. Oni pa so od utrujenosti kmalu zaspali. Jezus pa je ostal buden in se pogovarjal s svojim Očetom. Vedel je, kaj ga čaka in bilo ga je zelo strah. A je zaupal Bogu, bil je pripravljen narediti vse, kar mu bo On rekel. Tedaj pa so v vrt prišli vojaki. Juda, eden izmed Jezusovih učencev jih je pripeljal na ta kraj in s poljubom pokazal, koga morajo prijeti. Vojaki so ga odpeljali, Jezusovi učenci pa so se razbežali, ker jih je bilo strah. Vi pa bodite kar brez skrbi. Jezus bo moral na križ le zato, ker je to del Božjega načrta. On sam nam govori: „S tam namenom sem prišel na svet.“ Več o tem pa jutri.

Vir in literatura: Merlak, J. (2011): Svetopisemske urice, Priročnik, Celjska Mohorjeva družba

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

Kaj je VELIKI TEDEN?

V veliki teden je zaobjeto bistvo naše vere. Napolnjen je z veliko simbolike ter bogat v sporočilnosti. Zato je prav, da ga približamo že majhnim otrokom. Vabljeni na ogled prispevkov, kjer je predstavljeno, kako lahko otrokom približamo sporočilo posameznega dne. 

CVETNO NEDELJO vstopamo v veliki teden. Na ta dan se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Ko je prijezdil v mesto na osličku, so mu številni ljudje pritekli naproti in ga sprejeli kot kralja: pred njim so razgrinjali svoje plašče, mahali s palmovimi vejami in vzklikali: „Hozana“. V spomin na ta dogodek prinašamo v cerkev zelenje (oljčne vejice, butarice), ki jih duhovnik blagoslovi. Po starem izročilu to blagoslovljeno zelenje naš dom obvaruje vsega hudega.

Jezus je v Jeruzalem prišel skupaj s svojimi učenci, da bi tu obhajal praznik pashe (čas, ko so se spominjali, kako je Bog rešil svoje ljudstvo iz sužnosti). A njegove prihoda niso bili vsi veseli. Veliki duhovniki so bili na Jezusa jezni in zato skušali najti razlog, da bi ga lahko umorili. 

Na VELIKI ČETRTEK se začenja velikonočno tridnevje. Ta dan se pominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je ustanovil zakrament svete evharistije ter mašniškega posvečenja, učencem pa dal tudi zapoved ljubezni. V nekaterih cerkvah v obrede tega dne vključijo še umivanje nog: v spomin, ko je Jezus umil noge apostolom, s čimer je pokazal, da je služabnik ljudem. Na ta dan po cerkvah po slavi utihnejo zvonovi in orgle. Po zadnji večerji je Jezus s svojimi učenci odšel v vrt Getsemani, kjer je bil izdan s pomočjo Judovega poljuba. Vojaki so ga odpeljali v ječo, kjer je čakal na obsodbo in križanje. Zato se tudi obredi tega dne v cerkvi zaključijo z molitvijo.

VELIKI PETEK je dan, ko velja strogi post. Ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti. Ob uri Jezusove smrti na križu (ob 15. uri) potekajo po cerkvah križevi poti. To je edini dan v letu, ko se ne obhaja svete maše, temveč poteka le besedno bogoslužje, med katerim večji del zavzemajo slovesne prošnje ter čaščenje križa. Zakaj se ta dan sploh imenuje veliki in ne na primer žalostni petek? Po eni razlagi se veliki petek imenuje zato, ker brez trpljenja ne bi bilo vstajenja. Druga razlaga pa izhaja iz starih časov, ko je beseda „veliki“ pomenila svet, predan. Tudi Sveto pismo so označevali z besedo „Velika“ knjiga. Po tej razlagi beseda „veliki“ nadomešča besedo „sveti“.

Na VELIKO SOBOTO se spominjamo, da je Jezus ležal mrtev v grobu. Zato čez dan v cerkvah potekajo molitve ob božjem grobu ter več blagoslovov: zjutraj ognja, čez dan blagoslov velikonočnih jedil. Zvečer po cerkvah poteka t.i. Velikonočna vigilija, najslovesnejša maša v celem letu, ko se že veselimo vstajenja. Pomembni deli so slavje luči, ki simbolizira vstalega Kristusa, vesela aleluja (hvalnica) ter blagoslov (krstne) vode z obnovitvijo krstnih obljub.

VELIKA NOČ je najpomembnejši krščanski praznik. Datum praznika je določen glede na lunin koledar: vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. Tako lahko veliko noč praznujemo kadarkoli med 22. marcem in 25. aprilom. Na ta dan se kristjani veselimo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Jezus je premagal smrt, s tem pa tudi nam prinesel upanje, da se bomo lahko, ko se bo končala pot našega življenja, tudi mi veselili življenja v večnosti.

Teden družine

 Med 19. in 25. marcem v Cerkvi na Slovenskem poteka že tradicionalni teden  družine. Čeprav so letos v ospredju zakonci (več na tej povezavi), je prav, da v praznovanje  vključimo tudi svoje otroke. V nadaljevanju sledi nekaj idej, ki so nam pri tem lahko v pomoč.

  • Marca goduje sveti Jožef. Otroci naj z mamičino pomočjo pripravijo presenečenje za očeta. Več pa v gradivu SVETI JOŽEF, ki se nahaja spodaj v priponki.
  • Pripravimo majhno škatlo. Vanjo dajmo lističe z dejavnostmi, ki bodo še bolj povezale našo družino. Vsak dan med 20. in 23. marcem izžrebajmo eno in si vzemimo vsaj 15 minut za njeno izvedbo. Izberimo štiri takšne aktivnosti, ki so najbolj primerne za nas (glede na starost otrok, tedenske obveznosti ipd.) Primeri dejavnosti se nahajajo na tej povezavi.
  • Ker praznik Marijinega oznanjenja sovpada s cvetno nedeljo, se ga letos praznuje dan prej, v soboto, 24. marca. Ta dan naj otroci z očetovo pomočjo pripravijo presenečenje za mamico. Več pa v gradivu MARIJINO OZNANJENJE, ki se nahaja spodaj v priponki.

Naj v tem tednu naša družina postane še bolj vesela, srečna in sveta.

DODATNO GRADIVO:

Sveti Jožef

Pobarvanka sveti Jožef

Knjižica Hvala Bog za očka-mamico

Pobarvanka sveta družina

Gospodovo oznanjenje

Pobarvanka Gospodovo oznanjenje

Pripravila: Manica Marolt

Gradivo je namenjeno le za domačo rabo.

marec 2018

 

www.koreninevere.si