Odeti v Božji oklep odločno in pogumno v novo šolsko leto

Pričakovanje, vznemirjenje, strah, novi izzivi, utečen ritem življenja … Pričenja se novo šolsko leto … Ki nam bo tudi tokrat ponujalo vse polno priložnosti, v katerih bomo tako odrasli kot tudi otroci preizkušali moč svoje vere.

Vabljeni, da v družini (morda pa na katehetsko nedeljo kar v pridigi) otrokom pokažete, kako se bomo v tem šolskem letu z Jezusovo pomočjo lažje soočali z izzivi in premagovali skušnjave.

(Opomba: kateheza je napisana za pridigo otroške maše, za družinsko rabo pa si jo prilagodite.)

 

Pred dejavnostjo pripravimo:

  • šolsko torbo s potrebščinami,
  • meč in ščit, ki ju izrežemo iz kartona ter okrasimo s pomočjo barv in alu folije,
  • dva večja kartona, ki ju ovijemo z alu folijo ter na dveh koncih povežemo z vrvjo, da dobimo preprost oklep,
  • kolesarsko čelado, ki jo ovijemo z alu folijo,
  • ostanek blaga, da iz njega pripravimo pas,
  • čevlje,
  • Sveto pismo.

 

 

Kateheza:

Otroci, spet se začenja šola. Zagotovo so vaše torbe že pripravljene, kajne? (Vzamemo torbo in jo odpremo.) Da vidimo, kaj vse ste morali kupiti: zvezki (pokažemo), puščica z barvicami (pokažemo), copati (pokažemo). Res boste potrebovali veliko stvari. Ste prepričani, da ste nakupili vse, kar je bilo na seznamu? Sam pa mislim, da ste prav vsi, ki ste tukaj zbrani pozabili na glavno stvar, ki jo potrebuješ ti (pokažemo na otroka), ti (pokažemo na otroka), ti (pokažemo na otroka). Čisto vsi jo potrebujemo. Veste kaj je to? Božji oklep. Ste že kdaj slišali zanj? Zakaj pa ga v šoli sploh potrebujemo?

Poglejte, Bog želi, da z veseljem hodimo v šolo in se trudimo pri nalogah, da smo pogumni in močni, kadar nam kaj ne gre. Bog nam kaže, kako lahko postanemo takšni. Se vam je že kdaj pripetilo, da ste hoteli storiti nekaj dobrega, potem pa se je to spremenilo v nekaj slabega? Npr. ste se hoteli lotiti domače naloge, pa ste takrat skozi okno zagledali, kako se drugi otroci žogajo? Zato ste raje stekli ven in se žogali, naslednji dan pa šli v šolo brez naloge? Težko je delati vedno prave odločitve, ker nas hudi duh skuša zvleči k sebi (stran od Boga in dobrega). Ima kdo izmed vas še kakšno takšno izkušnjo v povezavi s šolo? Hudi duh noče, da se učite, delate naloge, se trudite pri računanju, ki vam ne gre. On noče da barvate natančno, pomagate sošolcem, poslušate učitelje, izpolnjujete dolžnosti. Zato naletite na veliko stvari, s katerimi se morate boriti. V Svetem pismu lahko najdemo, da si moramo nadeti Božjo bojno opremo, da se lahko borimo s skušnjavami (prim. Ef 6 11-18). Bog nam ponuja načrt za napad. In mi se moramo pripraviti na bitko. Ste za? Rabim pomočnika.

Za bitko se moramo najprej opasati z resnico (otroku zavežemo pas). Če se hočemo upreti idejam hudega duha, moramo poznati resnico. Kje pa najdemo resnico? Tako je, v Svetem pismu. Zato je dobro, da imamo Sveto pismo vedno nekje v bližini. Ni važno, kje in kdaj beremo, pomembno je, da Sveto pismo beremo. Predlagam, da vsak dan skupaj v družini naključno odprete Sveto pismo in preberete eno vrstico. Vsak naj pove, kaj mu prebrano sporoča.

  

Nato si moramo odeti oklep pravičnosti (otroku nadenemo oklep). Kaj je to pravičnost? Da delamo stvari prav. Včasih je to težko. Če ne vemo, kaj je prav in kaj ni, kaj lahko storimo? (beremo iz Svetega pisma, vprašamo za nasvet starše, učitelje, župnika, da molimo …).

Za bitko potrebujemo tudi obutev (otrok obuje čevlje), da bomo odločno hodili po poti in sledili svojemu cilju: se trudili pri šolskem delu ter oznanjali evangelij miru. Kako pa oznanjamo evangelij miru? Da imamo radi drug drugega, da smo prijazni, govorimo lepe besede, spoštujemo učitelje, da pripovedujemo o Jezusu tudi sošolcem.

Bojna oprema brez ščita ni popolna (otroku damo v roko ščit). Poglejte, včasih so imeli bojevniki zelo težke in velike ščite. Z njimi so se postavili tesno eden ob drugega: tako so se lahko ubranili sovražnikov in se sami niso poškodovali. Iz tega se lahko tudi mi precej naučimo: včasih ni dovolj, da se s ponudbami hudega duha borimo sami. Zato je pomembno, da imamo ob sebi družino, dobre prijatelje, ki se borijo za nas, nam stojijo ob strani in nam pomagajo delati dobro.

Naša obleka za boj je skoraj končana.

Zdaj pa še zadnja dva dela, ki sta oba zelo pomembna.

(Otroku damo na glavo čelado.) Kdaj jo uporabljamo? Tako kot je čelada pomembna, da ščiti naše možgane, tako je tudi vez z Bogom zelo pomembna v boju proti slabim dejanjem. Bog nas ima rad in če ga imamo tudi mi radi, če smo povezani z njim, potem nas hudi duh ne more tako zlahka prepričati, da delamo slabo.

Na koncu pa še meč Duha (otroku damo še meč). S slabimi dejanji se lahko borimo le z pomočjo tega, kar je učil Jezus. To je zapisano v Svetem pismu, zato je tako pomembno, da ga redno beremo. Če v nas hudi duh vžge misel, da bi se skregali s sošolcem, ki nam noče posoditi zvezka, da bi prepisali zamujeno snov, nam lahko pomagajo Jezusove besede: imejte radi tudi tiste, ki niso prijazni z vami.

Naš bojni oklep za novo šolsko leto je pripravljen. Jutri lahko mirnega srca in z nasmehom na obrazu odidete v šolo. Vsak dan molite in prosite Jezusa za pomoč. Tako bo celo šolsko leto polno dobrih dejanj in uspešno izbojevanih bitk. Zdaj pa sledi še blagoslov vaših šolskih torb.

Gradivo pripravila: Manica Marolt

Fotografije: unsplash in Manica Marolt

Namenjeno za domačo in župnijsko rabo.

Avgust 2018

Praznujmo Marijino vnebovzetje z otroki

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren ali velika maša je eden izmed največjih praznikov, ki ga 15. avgusta obhajamo tako katoliški kot tudi pravoslavni kristjani. Leta 1950 je papež Pij XII. razlasil versko resnico: „Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo.“ Vera v Marijino vnebovzetje pa je bila zelo razširjena še iz časov in izročila zgodnje Cerkve. Marija je bila in je tista, ki je poleg Jezusa najbližja Bogu. Njeno vnebovzetje pa nam kaže, kaj se bo zgodilo z nami ob koncu časov.

 

Razlaga za otroke

Danes praznujemo Marijino vnebovzetje. Ko je Marija zaspala na Zemlji, so jo angeli ponesli v nebesa (Za starejše otroke še: … z dušo in telesom. Izročilo zgodnje Cerkve pravi, da je Marija umrla v Jeruzalemu, kjer je bila tudi pokopana. Ko so apostoli odprli grob, da bi se od nje poslovili, nje niso našli v njem.) Zakaj je bila Marija vzeta v nebo? Marijo je imel Bog zelo rad in tudi ona mu je sledila z vsem srcem. Zato je lahko odlično izpolnila nalogo, ki ji jo je zaupal Bog. Še veste katero? Da je postala Jezusova mamica. (Za starejše otroke še: Mariji je Bog večkrat podrl vse načrte, ki jih je imela zase in za svojo družino, a mu je zaupala in izpolnila vse, kar je od nje pričakoval). Za življenje, ki je bilo Bogu po volji, je dobila čudovito nagrado: v nebesih jo je pričakal njen Sin, Kralj nebes. Na glavo ji je posadil čudovito krono in jo postavil za kraljico. Tako smeta biti drug ob drugem za vedno. Bog pa z Marijinim vnebovzetjem tudi nam kaže nagrado: življenje v nebesih. Dobili pa jo bomo tako, da bomo imeli radi Boga in se trudili živeti tako, kot sta živela Jezus in Marija.

Nekaj možnosti za družinsko praznovanje:

  • Obiščemo eno izmed svetišč, posvečenih Mariji, kjer se tudi udeležimo svete maše. (V nekaj svetiščih ali kapelah poteka maša na prostem: npr. Kurešček, Brezje, Kamniška Bistrica, Lipica …).

  • Preberemo zgodbo o Mariji (npr. B. Kastelec: Zdrava, Marija!, Družina: 2013).

  • Skupaj ustvarimo podobo Vnebovzete Matere Božje. Pripravimo vsaj A3 velik list, tempera barve ali barvni papir, bleščice, vato, alu folijo – kar imamo doma na razpolago. Lotimo se slikanja, pri čemer sodelujejo vsi družinski člani, vsak po svojih zmožnostih: prvi naslika glavo, drugi obraz, tretji telo, četrti krono … Lahko dodamo še zvezde in oblake iz vate. Ob izdelavi otrokom pripovedujmo vsebino današnjega praznika.

  • Zmolimo desetko rožnega venca … ki je tebe Devica, v nebesa vzel.

  • Prepevamo Marijine pesmi, ki govore o vnebovzetju. Nekaj primerov:

O Devica, zvezd kraljica. O Marija najlepši cvet. Te lepote, te čistote kot je tvoja nima svet. Te lepote, te čistote kot je tvoja nima svet.

O, Marija moje želje, kadar spomnim se na te. Sladka radost in veselje pride v tožno mi srce. Ti deliš veselje, mir, blage milosti si vir. Ko na Zemlji si zaspala srečno, sladko in mirno. Si v nebesa se podala, da ne vidi te oko. A pri tebi so želje, k tebi zdiha še srce.

O, Marija, o, Marija, o, Marija, o, Marija, kako si lepa ti – ploskamo. Zvezde se nad glavo ti bleščijo – z rokami v zrak „rišemo“ zvezde. Angeli te s pesmijo slavijo– z rokami naredimo krila in z njimi mahamo , na koncu pa jih vzdignemo v zrak). O, Marija, o, Marija, kako si lepa ti – ploskamo.

       

Gradivo pripravila: Manica Marolt

Fotografije: Unsplash in Manica Marolt

Namenjeno le za domačo rabo.

Avgust 2018