Z Jezusom na počitnice

Če bi v posameznem delovnem dnevu šteli, katere povedi izrečemo največkrat, bi zagotovo prišli do naslednjih: Nimam časa. Ne morem. Se mi mudi. Utrujen sem. Še to moram hitro narediti …

Vsak ima svoje dolžnosti: otroci, da hodijo v vrtec ali šolo, se učijo, opravljajo naloge, razvijajo talente; odrasli pa, da s svojim znanjem pomagamo vsaj malce izboljšati ta svet. Vse to je dobro. Težava nastane, ko začnemo pretiravati: za otroke pričakujemo, da imajo v šoli same petke in smo globoko razočarani, če nalogo opravijo „le“ dobro ali prav dobro. Že zelo majhni otroci obiskujejo kup dejavnosti samo zato, da ne bodo česa zamudili, da jim ne bo kaj manjkalo. V službi opravimo mnogo dodatnega dela, da se bomo izkazali pri šefu. Ali pa si nalagamo delo, da si bomo zaradi večjega zaslužka končno tudi mi lahko privoščili kakšno takšno stvar, ki jo imajo že čisto vsi, pa čeprav nam ne pomeni nič. Tako se nam vedno nekam mudi, hočemo vedno več in vedno boljše.: v sebi pa čutimo jezo, nezadovoljstvo, nemir, osamljenost, žalost, odtujenost … Smo utrujeni.

Bog si ne želi, da tako živimo. Zato nam vedno znova poklanja darilo, ki pa ga resnici na ljubo vedno večkrat spregledamo ali ne izkoristimo. Pričujoča aktivnost naj otrokom odkrije, nas odrasle pa spomni, kaj si za naše življenje želi Bog.

Predpriprava: V škatlo naberemo naslednje predmete: srček (če nimamo nobenega doma, ga izrežemo iz papirja), žogo, piškote, staro igračko, blazino, daljnogled (lahko tudi sliko narave), križ ter knjigo. Nanje pa položimo še nakupovalno vrečko, telefon in sliko z doživetjem za otroke. Škatlo ovijemo v darilni papir, jo okrasimo s trakom ter na list papirja napišemo sporočilo: na notranji del „Počitnice“, na zunanji pa „Bog”.

Vsa družina se zbere za mizo. Na sredi je škatla, ovita v darilni papir. Otroke vprašajmo, ali jim je všeč, kadar se nam mudi in kadar moramo opraviti veliko stvari? Pred nami je darilo. Najprej bomo prebrali sporočilo, ki je nanj pripeto. Tisti otrok/ci, ki že znajo brati, naj glasno preberejo, kaj piše na listku: Bog. Bog si tudi ne želi, da vseskozi hitimo, da ves čas samo delamo, se učimo. Zato nam daje to darilo. Otroci spet preberejo, kaj piše na notranji strani lista (počitnice). Čudno, mar ne: izmed vseh stvari nam Bog poklanja počitek. Veste zakaj? Zato, da bi ugotovili, da je življenje vredno veliko več kot znanje, nakupovanje in vsakovrstna doživetja. Kako si pa Bog za nas želi, da izkoristimo počitek? Pred nami je veliko počitniških dni. O tem, kako jih lahko najbolje izkoristimo, je učil že Jezus (prim. evangelij: Mr 2, 23- 3,6). Sedaj bomo odprli tole naše darilo, in pogledali, ali je v njem za nas kaj uporabnega.

Iz škatle jemljemo posamezne predmete in ob njih pripovedujemo:

Pred Jezusovim prihodom na svet so ljudje zapoved počitka jemali zelo zares. Čisto nič niso delali: še ognja niso smeli prižgati in si na njem kaj skuhati. Če je kdo zbolel, mu niso pomagali.

  • (telefon) Mi se danes v času počitka najraje usedemo pred računalnik, televizijo ali pa vzamemo v roke telefon. Takrat ne čutimo skrbi, imamo svoj mir. Ničesar okoli sebe ne slišimo, vidimo ali čutimo.

 

  • (vrečka) Odidemo v trgovino, kjer si privoščimo stvari, za katere nas trgovci prepričujejo, da jih nujno potrebujemo za svojo srečo.

 

  • (slika parka doživetij) Ali pa si privoščimo doživetja v raznih parkih, po katerih smo še tri dni vznemirjeni in utrujeni.

    To je naš počitek.

Jezus nas uči drugače: počitek je namenjen temu, da se naše telo spočije, okrepi, napolni z novo voljo in močjo. Zato bomo te odvečne stvari (vrečko, telefon, sliko parka doživetij) dali stran.

Katere pa so tiste stvari, s pomočjo katerih bomo res napolnili naš prosti čas in se spočili? (Otroci jemljejo predmete iz škatle in jih odlagajo na mizo – da se na koncu vse vidi.)

Jezus želi, da med počitnicami:

  • (Srce) Čim več časa preživimo v družini: se pogovarjamo, gremo na sprehod, opravimo kakšno delo skupaj.

 

  • (žoga) Se igramo, družimo s prijatelji.

 

  • (daljnogled ali slika narave) Odidemo v naravo in si ogledamo vse njene barve, prisluhnemo njenim zvokom.

 

  • (zavitek piškotov) Obiščemo stare starše ali nekoga, ki je osamljen, oziroma bi mu prav prišla naša pomoč.

 

  • (igračka) Naredimo dobro delo, tako da na primer pospravimo igrače, ki jih ne potrebujemo več, ter jih poklonimo nekomu, ki jih bo vesel.

 

  • (blazina) Vzamemo si čas za počitek, crkljanje.

 

  • (knjiga) Beremo knjige, tudi Sveto pismo.

 

  • (križ) In še najpomembnejše: v vse dejavnosti povabimo Jezusa ter tudi med počitnicami molimo in hodimo k maši.

Pogovorimo se, kako si vsak izmed nas želi, da bi preživeli letošnje počitnice. Naredimo tudi preprost načrt (lahko izdelamo plakat), v katerega bomo vključili čim več zgoraj podanih predlogov.

Če bomo ta naš načrt uresničili, bomo začutili, kako nam Bog poklanja čudovito življenje že tukaj na Zemlji, jeseni pa se bomo polni novih idej in moči vrnili v vsakdanje obveznosti.

Gradivo pripravila: Manica Marolt

Fotografije: Robert in Manica Marolt

Namenjeno le za domačo rabo.

Junij 2018

Telovo

Telovo ali praznik Svetega rešnjega telesa in krvi vedno obhajamo na 2. četrtek po binkoštih. Vera v Jezusovo navzočnost v zakramentu Svetega Rešnjega telesa in krvi predstavlja srčiko naše vere. Čeprav majhni otroci pri maši še ne morejo prejeti Jezusa, lahko z njimi preko preproste aktivnosti spregovorimo o pomenu belega kruhka, ki ga župnik med sveto mašo deli „ta velikim“.

V vsaki cerkvi je zlata omara s ključkom. Ste jo že kdaj opazili? (Pokažemo fotografijo.)

V njej je monštranca: posoda, ki je najlepša izmed vseh posod v cerkvi. (Si ogledamo fotografijo.). Na kaj vas spominja njena oblika?

Zakaj pa je monštranca tako lepa in bogata? V njej je beli kruhek, hostija, v kateri je skrit Jezus. Jezus nas ima zelo rad in hoče biti blizu nas. Ker ga ne moremo videti z očmi, ga lahko vidimo v hostiji – koščku kruha. V Svetem pismu za otroke si lahko še ogledamo fotografijo zadnje večerje ter obnovimo/preberemo zgodbo. Ko boste dovolj veliki, boste tudi vi lahko prejeli ta kruhek in z njim Jezusa v svoje srce.

Z otroki izdelamo monštranco.

Potrebujemo:karton, škarje, lepilo (Mekol ali lepilno pištolo), bel papir, zlat sprej, okraske za monštranco (material, ki ga imamo na voljo doma, npr.: vrvica, makaroni, lupina od pistacij, perlice …)

Postopek izdelave:

Iz belega papirja izstrižemo „hostijo“.

Iz kartona izrežemo 2 daljša in 1 krajši trak, pravokotnik za podstavek ter krog.

Na sredino kroga iz kartona obrišemo hostijo. Rob okrasimo z različnim materialom, tako da dobimo podobo sonca. (Otroci naj predlagajo okrasitev, odrasli pa nato vse skupaj prilepimo na podlago.)

Trakove zlepimo skupaj v trikotnik. Nanj prilepimo okrašen krog. Da izdelek lažje stoji, ga prilepimo na izrezan pravokotnik. 

Izdelek popršimo z zlato barvo ter počakamo, da se posuši.

Na koncu prilepimo še hostijo (pri nas so otroci dodali še sliko Jezusa).

Izdelek postavimo na vidno mesto, ga okrasimo s cvetjem ter otroke naučimo kakšno izmed spodaj predlaganih pesmi:

Jezus, pridi, pridi, da stisnem se k tebi in se umirim (2x). Čeprav te ne vidim, vem, da si z mano. Čeprav te ne slišim, vem, da mi poješ. Vem, ker te čutim, vem, ker verjamem …

Jezus med nami prebiva, čaka na tebe vsak dan. V beli obleki se skriva, čaka na tebe Zemljan. Jezus, velik brat je tvoj. Pridi k njemu, nikar se ga nič ne boj.

Hvali svet Odrešenika in pastirja zvestega. Hvali duša učenika, hvali svoj’ga Ženina. Zdaj povzdigni srce svoje, jezik glasno naj zapoje, čast in hvalo Jezusu, našemu Zveličarju.

Molim Te ponižmo, skriti Bog nebes, ki v podobi kruha tajno bivaš res. Glej, srce Ti svoje čisto izročim, saj pri misli nate v Te se ves vtopim.

Gradivo pripravila: Manica Marolt

Fotografije: Marko Furlan, Robert Marolt

Namenjeno le za domačo rabo.

Maj 2018

PRIDI, PRIDI, SVETI DUH

Praznik prihoda Svetega Duha (oz. binkošti) obhajamo 50 dni po veliki noči, ker je na ta dan nad učence in Marijo prišel Sveti Duh. V nadaljevanju pa sledi, kako lahko vsebino današnjega praznika približamo tudi našim najmlajšim.

Pripomočki: mehurčki,  material za izdelavo plamenčkov (npr. kolaž papir, vrvica, valovita lepenka, moos gumi, škarje, spenjač), fen, žogica za pink ponk

Prepriprava: za vsakega družinskega člana izdelajmo plamenčke za na glavo. Pripravimo skupaj z otroki. V nadaljevanju sledi ena izmed možnosti izvedbe.
Potrebujemo moosgumi, valovito lepenko, škarje in luknjač.
Iz moosgumija izstrižemo ogenj, iz valovite lepenke pa trak, ki naj bo dolg vsaj toliko,  kolikor je posameznikov obseg glave.
S pomočjo spenjača ogenj pritrdimo na sredino traku, njegove konce pa spnemo skupaj, da nastane obod. Plamenčke lahko pripravimo tudi iz drugega materiala (npr. kolaž papir), ki ga imamo na voljo doma.
Potek:
Zapojemo pesem: S skupno pesmijo prosimo in zaupno vsi molimo. Pridi, pridi Sveti Duh, pridi, pridi, Sveti Duh.
  

Pihamo mehurčke in vmes pripovedujemo:  Se spomnite vnebohoda, ki smo ga praznovali? Tako kot mi sedaj gledamo naše mehurčke, so učenci gledali za Jezusom, ko se je dvigoval gor v nebo, dokler ga ni  zakril oblak in ga niso več mogli videti. Tudi naših mehurčkov sedaj ni več. A Jezus je učencem pred odhodom v nebo dal obljubo, da jih ne bo pustil samih. Dal jim bo posebno darilo. Radi čakate na darila? Tudi učenci so se spraševali, kakšno darilo jim bo Jezus poslal.

Na današnji dan, ki se imenuje binkošti je bilo v Jeruzalemu spet veliko ljudi od blizu in daleč, saj je bil praznik. Tudi Jezusovi učenci so se skupaj z Marijo zbrali v neki hiši in tam molili. Tedaj pa so zaslišali zvok, podoben vetru.   S fenom ponazorimo veter (naj otroci začutijo).
 In nad njihovimi glavami so zaplapolali jeziki, podobni plamenom. Na glavo si damo plamenčke, ki smo jih predhodno pripravili.
 
Jezus je učencem poslal svojega pomočnika, Svetega Duha. Začeli so govoriti vsak v svojem jeziku Izrečemo nekaj pozdravov v različnih jezikih– otroke lahko spodbudimo, da ponovijo pozdrave za nami: živijo, hi (angleško), Hallo (nemško), ahoj (češko), salut (francosko), nihao (kitajsko), hola (špansko), zdrastvuj (rusko), ciao (italijansko), hei (finsko, tudi podobno švedsko).
Čeprav so se jim zgodile nenavadne stvari, učencev ni bilo nič strah. Odšli so ven iz hiše in ljudem v različnih jezikih govorili: Jezus vas ima rad. Imejte tudi vi radi druge. Odpustite, če vam kdo stori kaj hudega. Delajte dobro. Skrbite drug za drugega. Delite si vse … Ljudem je bilo to všeč. In veliko se jih je odločilo, da bodo hodili za Jezusom.
Kdor ima rad Jezusa in verjame vanj, mu Jezus daje svojega pomočnika Svetega Duha. Tudi mi imamo Svetega Duha v sebi. Ali ga lahko vidimo? Ne moremo. Kaj pa veter, ali veter lahko vidimo? Lahko ga čutimo (spet uporabimo fen). Ali lahko vidimo, kaj dela veter? Naredimo poskus, kaj dela veter. Pink ponk žogico vržemo v zrak, otroci naj opisujejo, kaj se dogaja z njo. Tudi mi brez Svetega Duha lahko delamo le vsakdanje stvari.  Sedaj pa vzamemo fen, ga vklopimo in žogico damo nad predel, kjer piha.
 
Otroci naj opisujejo, kaj se dogaja.
 
Tako kot žogica lahko s pomočjo vetra lebdi v zraku, tako tudi mi s pomočjo Svetega Duha delamo čudovite stvari.
Za zaključek pa zapojmo še pesem Svetel plamen, ki jo ponazorimo z gibi.
Svetel plamen naj gori (roke prepletamo v plamene) v tvoji mladi duši (s kazalcem kažemo drug na drugega), zahvaljuj Gospodu seee (dvignemo roke v slavljenje, nato pa 5-krat plosknemo). Svetel plamen naj gori (roke prepletamo v plamene)v tvoji mladi duši (s kazalcem kažemo drug na drugega). Zahvaljuj Gospodu se (dvignemo roke v slavljenje), ker On ta plamen je (kazalec dvignemo v zrak).

Pripravila: Manica Marolt

Foto: darilaizlesa.si, pexels.com, Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

maj 2018

PRAZNOVANJE VNEBOHODA V DRUŽINI Z MAJHNIMI OTROKI

Božič utrjuje prepričanje, da ima naša vera korenine v zgodovinskih dejstvih: obljubljeni Božji Sin je prišel na svet kot otrok v revnem hlevu v Betlehemu.

Velika noč nam daje zagotovilo: Jezus je s svojo smrtjo na križu izbrisal vse naše grehe.

Vnebohod pa nam daje upanje in nas vodi proti večnosti. Brez tega dejanja bi lahko kaj hitro pozabili na našega Rešitelja, ki je edini resnični Kralj nebes in zemlje. Ko je 40. dan po vstajenju s svojimi učenci stal na gori Oljki v Galileji, jim je Jezus dal še zadnja navodila: „Pojdite torej po svetu in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“ (Mt 28, 19-20) Njegovi učenci so ta navodila vzeli zelo zares: odšli so po svetu in širili veselo novico.

Z Božjo pomočjo se Jezusov nauk širi še danes: če Jezusu dovolimo, da spremeni naš pogled in usmerja naša čustva, če mu dovolimo, da vodi naše misli, besede in dejanja, je vedno z nami, hkrati pa pripomoremo, da vlada že tukaj v tem svetu, v tem trenutku, v naši družini in okolici. Sebi ter svojim bližnjim tako odpiramo prostor, ki ga ima Jezus za nas pripravljenega v nebesih. Zato izkoristimo praznik vnebohoda kot odlično priložnost, da svojim otrokom na njim primeren način spregovorimo o prijateljstvu z Jezusom, ki bo bogato poplačano z večnim življenjem.

DEJAVNOSTI, KI BODO (mlajšim) OTROKOM PRIBLIŽALE PRAZNIK JEZUSOVEGA ODHODA V NEBO:

  • Danes je vnebohod. Kaj to pomeni? (Pustimo, da otroci podajajo svoje ideje.) Vnebohod je praznik, ko se spominjamo, da se je Jezus vzdignil v nebo.

  • Potem ko je vstal od mrtvih, je Jezus na Zemlji preživel še 40 dni s svojimi učenci. Koliko je 40 dni? Štejmo skupaj s pomočjo sličic, nato pa iz vrvic ali plastelina oblikujmo število 40. Večji otroci lahko na koledarju poiščejo vnebohod ter preštejejo, koliko dni je minilo od velike noči.

  • V teh 40 dneh se je Jezus večkrat prikazal: ženam pri grobu, učencema na poti v Emavs, zajtrkoval je s svojimi učenci ob Jezeru … Vse to zato, da bi verjeli v njegovo moč in da kljub smrti na križu živi. 40. dan po vstajenju je Jezus zapustil Zemljo in odšel domov. Še prej pa je učencem dal pomembno nalogo. Kakšno – to boste izvedeli, ko preberemo naslednjo zgodbo.

  • Preberimo zgodbo z naslovom Jezusova pot domov. Nato se o njej pogovorimo: Kam je šel Jezus s svojimi učenci? Kakšno nalogo je Jezus dal svojim učencem? Kaj se je potem zgodilo z Jezusom? Kako so se počutili učenci, potem ko niso več mogli videti Jezusa? Kdo jih je potolažil? So učenci upoštevali Jezusova navodila? Kako to vemo? Smo mi že dobri Jezusovi prijatelji in izpolnjujemo njegova navodila? Kaj lahko še storimo, da bomo še boljši prijatelji z njim? Komu bi lahko pripovedovali o Jezusu?

  • Jezusovo pot v nebo prikažimo s preprostim ustvarjanjem, ki nam bo vzelo 10 minut. Idejo sem našla na več tujih internetnih straneh, vi pa lahko kliknete na povezavo: vnebohod – ustvarjanje.

  • Oglejmo si večerno nebo. Drug drugemu pripovedujmo, kako si predstavljamo nebesa. Narišemo jih (naj otroci sami izberejo slikarski material).

  • Naučimo se pesem V nebesih sem doma (besedilo pesmi: V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. V nebesih sem doma, kjer družba angelska se večno veseli, si mene tja želi. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom.)

  • Dejavnosti prilagodimo glede na starost naših otrok in naš družinski ritem. Če se nam zdijo zanimive prav vse, pa zanje nimamo dovolj časa na sam praznični dan, jih lahko izvedemo v nekaj zaporednih dneh.

    Želim vam veliko blagoslova in veselja pri praznovanju vnebohoda v vaši družini.

Pripravila: Manica Marolt

Foto: Robert Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

maj 2017