VELIKA NOČ

Najmlajšim otrokom (1-3 leta) velikonočno skrivnost najlažje približamo skozi sodelovanje pri pripravi velikonočnih jedil ter da jih skupaj odnesemo k blagoslovu. Na velikonočno jutro pa lahko še pred zajtrkom ob prižgani svečki zapojemo velikonočno pesem (npr.: Aleluja, naše veselje ali pa Vstal je kakor je rekel) ter preberemo zgodbo, ki na otroški način predstavi Jezusovo zmago.

Mi že nekaj let uporabljamo slikanico z naslovom „Moja mala velikonočna zgodba“ (za Slovenijo jo je izdala Celjska Mohorjeva družba). Jezik zgodbe je preprost, ilustracije pa otrokom zelo všečne. To knjižico pričnemo prebirati že na cvetno nedeljo, nato pa vsak večer od velikega četrtka naprej. A do velike noči ne prebiramo zgodbe v celoti: ustavljamo se na mestih, kjer so opisani dogodki posameznega dne (npr. za veliki četrtek preberemo zgodbo do vključno Judovega izdajstva v vrtu Getsemani). Otroci tako komaj čakajo na naslednji večer (oz. velikonočno jutro), ko sledi nadaljevanje oz. branje zgodbe v celoti, čeprav jo starejši že dobro poznajo. Beremo vedno od začetka. Vsako leto pa otroci ob prebiranju postavljajo vedno več vprašanj …

Z otroki pripravimo tudi Jezusov grob, za kar potrebujemo: podstavek za rože, manjši cvetlični lonček, zemljo, žito, palice ter nekaj koncev vrvi, kamen v velikosti premera uporabljenega cvetličnega lončka. V podstavek damo najprej nekaj zemlje, nato položimo nanjo majhen cvetlični lonček, ki predstavlja grob ter ga zasujemo s prstjo. Posujemo z žitnimi semeni, malo zalijemo, da se vse skupaj posede, ter dodamo še malce suhe zemlje. Iz nabranih palic oblikujemo križe, ki jih zapičimo v zemljo. Na veliki petek ob prebiranju zgodbe „vhod“ v grob zapremo, na velikonočno jutro pa  odpremo.

Pri malce večjih otrocih (4+) lahko bistvo velike noči predstavimo že nekoliko bolj poglobljeno, pri čemer si pomagamo s konkretnimi podobami (oz. prispodobami), ki so otrokom dobro poznane: v tokratnem gradivu s pomočjo MAVRICE.

Potrebujemo:

  • slike: sonce (2), črn oblak in kaplje dežja, rajski vrt z Adamom in Evo, slika prvegagreha, kača, Jezus dojenček, pomlad, nebeški Jeruzalem, odprt grob, križ

  • barvni papir vijolične, modre, zelene, rumene, oranžne, rdeče barve

Če želimo, da bi otroci ta material uporabljali tudi sami in večkrat, je dobro, da sličice in barvni papir plastificiramo. Lahko uporabimo tudi ježke, da se sličice primejo na barvno podlago (nežnejši del na barvo, grobi na sličico).

Pripravimo aplikate ter barvni papir. Slika naj nastaja pred očmi otrok, zato je dobro, da imamo dovolj prostora (npr. na mizi oz. na tleh).

Pred otroke položimo SONCE. Kako se počutimo, kadar sije sonce? Smo veseli, razposajeni. Ko je Bog ustvaril svet je bilo na njem čudovito. Na sonce položimo sliko s podobo RAJA. V travo, cvetje, živali, hribe, doline, morja, vesolje, Adama, Evo – v vse, kar je ustvaril, je Bog vtisnil sporočilo „Zelo te imam rad.“ Bog je Adamu in Evi dal vse, kar sta želela, imela sta le eno pravilo: nista smela jesti sadeža iz drevesa, ki je raslo v sredini raja.

Prišel pa je dan, ko je šlo v raju vse narobe. (Dodamo ČRN OBLAK IN KAPLJE DEŽJA.) Bog je imel strašnega nasprotnika, ki ga je na vsak način hotel prizadeti. Zato se je nasprotnik spremenil v kačo. Ta je prepričala Evo in Adama, naj poskusita tisti prepovedani sadež. Tako so v čudoviti svet vstopili tema in žalost. Ker nista upoštevala pravila, sta Adam in Eva morala zapustiti svoj dom. Morala sta iti ven iz raja. Bog pa ju je imel še vedno zelo rad. Tako zelo rad, da jima je dal obljubo: „Nekega dne bom premagal kačo. Znebil se bom teme in žalosti. Prišel vaju bom rešit. Pripeljal vaju bom nazaj k sebi v raj.“

Danes je velika noč, naš največji praznik. Na današnji dan se spominjamo, kako je Bog dokončno izpolnil to svojo obljubo, ki jo je dal Adamu in Evi. Vas zanima, kako je Bog premagal nasprotnika -kačo? Kako je naredil, da je v temo spet posijalo sonce? (Na drugi konec damo še eno sonce.) Ta načrt bomo odkrili tako, da bomo sestavili MAVRICO.

VIJOLIČNA BARVA predstavlja naše napake: Nasprotnik je bil zelo vesel, ko mu je uspelo, da sta Adam in Eva prizadela Boga in izgubila raj za vse nas. Vendar mu to ni bilo dovolj. Še danes se močno trudi, da bi prav vsakega izmed nas prepričal, da lahko živimo brez Boga. (Na vijolično barvo položimo kačo). Kadar hočemo živeti brez Boga, v srcih čutimo strah, žalost, jezo …

MODRA BARVA predstavlja nebo: Bog pa je hotel ljudem pokazati, da res obstaja, zato je poslal na svet Jezusa kot dojenčka – otroka. (Položimo sliko Jezusa na moder papir.)

ZELENA BARVA predstavlja pomlad. Kakšna je pomlad? (Lepa, vesela, vse raste, zeleni …). Ko je Jezus odrasel, je želel vse ljudi poučiti, kako naj živijo, da bodo prijatelji z Bogom. Naredil je veliko čudežev, da bi ljudem pokazal, kakšno moč ima Bog. Besede imejte se radi, oprosti, bodite dobri so bile največkrat izrečene Jezusove besede. Če živimo tako, kot je učil Jezus, je naše življenje lepo kot pomlad. (Na zeleno barvo položimo sliko pomladi.)

RUMENA BARVA predstavlja nebesa. Jezus je prišel na svet s prav posebno nalogo. Nase je vzel vse naše napake (grehe), ki jih delamo. To je bil edini način, da Bog premaga nasprotnika in nam ponovno odpre vrata v raj. (Na rumeno barvo položimo sliko nebeškega Jeruzalema.) Zato je Jezus moral na križ.

ORANŽNA BARVA predstavlja jutranjo zarjo. Jezusovi prijatelji so bili zelo žalostni. Mislili so, da je s križem vsega konec. Jezusa so položili v grob. A ko so se prišli tretji dan poslovit od njega, so videli, da je nekdo odvalil kamen izpred vhoda. Ko so vstopili noter, je bil grob prazen … Učenci so bili zelo prestrašeni. (Na oranžno barvo damo sliko odprtega groba).Tedaj pa se je pojavil angel in jim povedal, da Jezus živi. Jezus je na nam skrivnosten način prišel ven iz temnega, zaprtega groba. Videli pa so ga učenci in nekaj žena, ki so potem vest o njegovi zmagi ponesli po celem svetu.

RDEČA BARVA predstavlja ljubezen: Božji načrt je bil s tem izpolnjen. Nasprotnik nima več končne moči. Vsak izmed nas lahko pride v nebesa: vrata so tam spet odprta. Jezus nam kaže, da ljubezen lahko premaga vse. (Na rdečo barvo položimo sliko križa s srčkom.) Ljubezen je glavno sporočilo današnjega praznika – velike noči. Povejmo to čudovito novico tudi našim sorodnikom in prijateljem.

Kadarkoli bomo na nebu zagledali mavrico, se spomnimo: Bog nas ima rad. Bog vedno izpolni svojo obljubo. Naj se na našem obrazu nariše velik nasmeh, v srcu pa hvaležnost.

VESELIMO SE, ALELUJA!

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

VELIKA SOBOTA

Danes je dan, ko pripravljamo velikonočna jedila. Naj pri tem sodelujejo tudi otroci, vmes pa jim lahko razložimo, kaj se je dogajalo z Jezusom na današnji dan.

Še veste, zakaj je bil včeraj veliki petek? Spomin na to, da je Jezus umrl na križu za vsakega izmed nas, da bi mi lahko prišli k njemu v nebesa. Kaj pa se je z Jezusom dogajalo na današnji dan, v soboto? V Jezusovih časih je bila sobota dan počitka. Zato je ta dan Jezus ležal v grobu. Na ta dan je prav, da se tudi mi v cerkvi ustavimo ob božjem grobu in molimo ter se Jezusu zahvalimo, da nas ima rad in za vse, kar nam daje.

Danes bomo v cerkev odnesli košaro/košarice, v katere bomo položili nekaj jedi, ki jih bomo skupaj pripravili. Zakaj? Na veliko soboto prinašamo v cerkev jedi, da jih blagoslovimo. To delamo v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo z njegovimi učenci, preden je umrl. Jedi, ki jih bomo pripravili, pa imajo poseben pomen. Ko pripravljamo košaro, otrokom razlagamo:

ŠUNKA – KOS MESA predstavlja Kristusovo telo.

HREN predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ.

PIRHI (rdeči) predstavljajo kaplje Kristusove krvi. Ker se iz jajca izvali piščanček, ki mora streti lupino, da lahko zaživi, pirhi predstavljajo tudi Jezusovo vstajenje iz groba in ponovno življenje.

KRUH predstavlja življenje in je znamenje božje dobrote in človekovega dela– ponekod ga zamenjajo s….

POTICA spominja na trnovo krono .

Ko bomo jutri po maši imeli doma velikonočni zajtrk, je prav, da se ob teh jedeh spomnimo na to, kako zelo veseli in hvaležni moramo biti, da poznamo Jezusa. Jezus ima rad vsakega izmed nas. Zato je prav, da ga tudi mi vedno nosimo v svojih srcih, da nam bo lepo že tukaj na Zemlji. Že sedaj pa se veselimo tudi tega, da se bomo nekoč z njim lahko srečali v nebesih.

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

VELIKI PETEK

Pripomočki: 14 plastičnih jajčk (če-le teh nimamo, jih lahko nadomestimo z vrečkami, škatlicami ipd.), simboli posamezne postaje križevega pota: konec vrvi, lesen križ (lahko naredimo iz dveh palčk), obliž (3), majhen kipec Marije ali svetinjica, obris rok, blago z „Jezusovim“ obrazom, papirnati robček, bel kos blaga, 3 žeblji, križ z Jezusom (lahko obesek iz verižice), srce, kamen; alkoholni flomaster, slike otroškega križevega pota, družinski križ (če ga imamo)

Predpriprava:

  • Plastična jajčka napolnite s simbolom, ki predstavlja posamezno postajo križevega pota. Nanje z alkoholnim flomastrom napišemo številke (1-14). Če otroci še ne poznajo števil, znajo pa šteti, lahko namesto števil narišemo pike. Plastična jajčka skrijemo po stanovanju oz. zunaj na vrtu (če bomo imeli križev pot raje zunaj). Glej spodnjo sliko. 

  • Natisnite slike postaj križevega pota za otroke ter jih razporedite po prostoru (morda najlažje takrat, ko otroci iščejo jajčka). Slike dobite na tej povezavi (čisto spodaj se vpišete in na svoj e-naslov brezplačno prejmete sličice, ki jih lahko uporabljate le za domačo rabo! Pozor: ko se vpišete, vsak teden prejemate njihova obvestila. Če želite, se lahko takoj odjavite, in sicer v prejetem e-sporočilu spodaj kliknete „unsubscribe“).

  • Obojestransko natisnite besedilo križevega pota za otroke. Knjižico dobite tukaj: križev pot

UVOD (10 min):

  • Zapojmo pesem: JEZUS LJUBI VSE OTROKE (Jezus ljubi vse otroke, malčke vse na svetu tem. On ne gleda barve las, niti barve kože ne, Jezus ljubi vse otroke zemeljske. On križ nosi za otroke …).

  • Z otroki vodimo pogovor: Imenujte nekaj vozil, ki uporabljajo postajališča. Kako pa vemo, na kateri postaji lahko vstopimo ali izstopimo na posamezni postaji? Kaj pa je sploh postaja? Kaj pa so postaje križevega pota? To so mesta, ki govorijo, kaj je Jezus doživel na današnji dan, ki se imenuje veliki petek. Na svoji poti je Jezus takrat srečal veliko ljudi: večina je bila takih, ki ga niso marali, srečal pa je tudi take, ki so ga imeli radi in so mu pomagali. Tudi mi bomo odšli po teh postajah, kjer se bomo srečali in pogovarjali z Jezusom.

  • Da jih bomo lažje spremljali, je po hiši skritih nekaj plastičnih jajčk Jajčk ne odpirajte, samo prinesite v to veliko škatlo/vrečo. Ko vidimo, da so otroci našli vsa jajčka, jih preštejemo. Jezus je šel skozi 14 postaj. Otrokom povejmo, da so postaje razporejene po prostoru. Pri vsaki postaji bomo poiskali jajček s pravo številko in vsebino odprli. Kar se skriva v jajčku, bomo pustili na posamezni postaji. Pa pojdimo z Jezusom na pot.

OSREDNJI DEL (15-20 min):

  • Hodimo od postaje do postaje: med postajami pojemo pesem, na vsaki postaji pa poiščemo jajček s pravo številko, ga odpremo, pogledamo vsebino – otroci jo lahko tudi otipajo, vmes preberemo besedilo, položimo simbol k sliki in se odpravimo k naslednji postaji. Bereta naj izmenično oče in mati. Knjižico, ki jo natisnete obojestransko najdete na tej povezavi.

ZAKLJUČEK (5 min):

  • Skupaj zapojemo Jezus moj ljubim te ter zmolimo: Dragi Jezus, s teboj sem prehodil križev pot. V srce so se mi vtisnile slike, ki kažejo, kako zelo nas imaš rad. Hvala ti. Prosimo, pomagaj nam, da bi te tudi mi imeli vedno bolj radi.

  • Za konec pa vsak v tišini še poljubi križ.

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

VELIKI ČETRTEK

Pripravimo: majhen lavor, brisačka; kruh, kelih (kozarec) z vinom, grozdni sok, kozarci, prtički, miza, stoli, prt, rože, svečka, vžigalice,  Sveto pismo za otroke

Čas trajanja: 30 min

Pesem: Če v srcu ni ljubezni (Če je ni, če je ni, če v srcu ni ljubezni, sem pokvarjen tamburin, ki v prazno zadoni.)

Danes je veliki četrtek, dan, ko se spominjamo Jezusove zadnje večerje z njegovimi učenci.

Bil je praznik pashe, čas, ko so se spominjali, kako je Bog rešil svoje ljudstvo iz sužnosti. Vsako leto so na ta praznik jedli jagenjčka.

Za otroke, ki so že v šoli nadaljujemo ob slikah iz Svetega pisma za otroke, sicer ta del izpustimo.

Saj se spomnite: Bog je nad faraona poslal 10 nadlog, ker ta ni dovolil, da Mojzes odpelje svoje ljudstvo iz suženjstva. Poslal je muhe, kobilice, spremenil reko v kri, nastala je popolna tema za 3 dni, zadnja od nadlog pa je bila smrt vseh prvorojenih sinov v tistih družinah, kjer niso premazali podbojev vhodnih vrat s krvjo jagenjčka. Šele po smrti svojega prvorojenca je faraon dovolil Mojzesu, da odpelje svoje ljudstvo v svobodo.

Za vse: v Svetem pismu poiščemo sliko zadnje večerje. Ob sliki nadaljujemo s pripovedjo.

Jezus je s svojimi učenci sedel pri praznični večerji v gornjih prostorih neke hiše v Jeruzalemu. A njegovi učenci so se prepirali. Le kaj bi bil lahko razlog za njihov prepir, kaj mislite? Prepirali so se o umazanih in smrdečih nogah. Takrat so bile ulice zelo umazane in pred praznično večerjo je moral nekdo izmiti umazanijo z nog. A tega se ni želel nihče lotiti. Kdo izmed vas bi se javil, da bi opravil to delo? Verjetno ga ni junaka na celem svetu. Morda le najnižji služabnik. Ker nihče izmed njegovih učencev ni hotel tega storili, je Jezus tiho vstal in prinesel posodo z vodo. Pokleknil je na tla in jim pričel umivati noge.

Pripravimo posodo z vodo in brisačo. Očetje ali matere svojim otrokom simbolično umijejo noge. Na koncu lahko noge otrok še poljubimo. Če otroci zavračajo umivanje, jih ne silimo, temveč samo poljubimo njihove noge.

Vmes nadaljujemo pripoved: Zakaj je Jezus umil svojim učencem noge? Povedal jim je, da to dela zato, ker jih ima rad in jim zapovedal, naj se imajo tudi oni radi med seboj. Ko so bili vsi čisti, so lahko sedli za praznično mizo in pričeli večerjati.

Nato je Jezus svojim prijateljem povedal, da bo tokrat zadnjič jedel skupaj z njimi. Vedel je, da ga bo nekdo izmed njegovih prijateljev izdal vojakom in ti ga bodo dali na križ.

Gremo do mize. Zdaj bomo tudi mi pripravili mizo za slovesno večerjo. Potrebujemo prt (ga damo na mizo). Nanj bomo dali lep prtiček in cvetje. Za vsakega pripravimo tudi prtiček in kozarček. Dodamo še sveče (otroci jih prižgejo; če so premajhni, to naredimo odrasli).

To je bila res praznična večerja. Jedli so kruh (ga položimo na sredo mize) in jagenjčka ter pili vino (na mizo damo kelih oz. kozarec v obliki keliha). Vmes so veliko molili, se zahvaljevali Bogu in se pogovarjali.

Potem pa je med večerjo Jezus vzel kos kruha, ga blagoslovil, razlomil in razdelil svojim učencem. Rekel jim je: „Moje telo je kakor ta kruh..“ (Oče vzame kruh, ga visoko dvigne v zahvalo Bogu, v tihoti se nekaj trenutkov zahvaljuje, ga razlomi in da vsakemu en košček.. Otroci naj kruh poduhajo in ga spoštljivo pojedo, malo počakamo, nato pa nadaljujemo.). Jezus je nato vzel vrč z vinom in se Bogu zahvalil zanj, nato pa vino nalil v čaše in ga ponudil učencem. Rekel jim je: „Moja kri je kakor to vino. Zaradi mene bo Bog lahko rešil ves svet. Tako boste lahko vi vsi prišli k meni v nebesa.“(Oče pokaže kelih – kozarec z vinom in vsak lahko poduha vino. Kelih nato postavi na sredino mize. V spomin na ta dogodek otrokom v lončke nalijemo sok, ki je podobne barve kot vino. Otroci naj v tišini popijejo sok, mi pa nadaljujemo.). Jezus je učencem še naročil: „Vedno, kadar lomite kruh in pijete vino, se spomnite, da sem vas jaz rešil.“ In tega se spominjamo še danes med vsako sveto mašo.

Ko so končali z večerjo, so zapeli še zahvalno pesem. Zapojmo pesem Slavi ga (Slavi ga, slavi ga, ko se zbuja jutro, ko zvoni opoldne. Slavi ga, slavi ga, kadar zvezde zažare.)

Na tem mestu lahko zaključimo z mlajšimi otroki. Za starejše pa lahko še ob slikah iz Svetega pisma dodamo:

Po večerji so se odpravili na njihov priljubljeni kraj – vrt Getsemani. Jezus je prosil učence, naj bodo budni in naj molijo z njim. Oni pa so od utrujenosti kmalu zaspali. Jezus pa je ostal buden in se pogovarjal s svojim Očetom. Vedel je, kaj ga čaka in bilo ga je zelo strah. A je zaupal Bogu, bil je pripravljen narediti vse, kar mu bo On rekel. Tedaj pa so v vrt prišli vojaki. Juda, eden izmed Jezusovih učencev jih je pripeljal na ta kraj in s poljubom pokazal, koga morajo prijeti. Vojaki so ga odpeljali, Jezusovi učenci pa so se razbežali, ker jih je bilo strah. Vi pa bodite kar brez skrbi. Jezus bo moral na križ le zato, ker je to del Božjega načrta. On sam nam govori: „S tam namenom sem prišel na svet.“ Več o tem pa jutri.

Vir in literatura: Merlak, J. (2011): Svetopisemske urice, Priročnik, Celjska Mohorjeva družba

Pripravila: Manica Marolt

gradivo je namenjeno le za družinsko rabo

marec 2018

Kaj je VELIKI TEDEN?

V veliki teden je zaobjeto bistvo naše vere. Napolnjen je z veliko simbolike ter bogat v sporočilnosti. Zato je prav, da ga približamo že majhnim otrokom. Vabljeni na ogled prispevkov, kjer je predstavljeno, kako lahko otrokom približamo sporočilo posameznega dne. 

CVETNO NEDELJO vstopamo v veliki teden. Na ta dan se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Ko je prijezdil v mesto na osličku, so mu številni ljudje pritekli naproti in ga sprejeli kot kralja: pred njim so razgrinjali svoje plašče, mahali s palmovimi vejami in vzklikali: „Hozana“. V spomin na ta dogodek prinašamo v cerkev zelenje (oljčne vejice, butarice), ki jih duhovnik blagoslovi. Po starem izročilu to blagoslovljeno zelenje naš dom obvaruje vsega hudega.

Jezus je v Jeruzalem prišel skupaj s svojimi učenci, da bi tu obhajal praznik pashe (čas, ko so se spominjali, kako je Bog rešil svoje ljudstvo iz sužnosti). A njegove prihoda niso bili vsi veseli. Veliki duhovniki so bili na Jezusa jezni in zato skušali najti razlog, da bi ga lahko umorili. 

Na VELIKI ČETRTEK se začenja velikonočno tridnevje. Ta dan se pominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je ustanovil zakrament svete evharistije ter mašniškega posvečenja, učencem pa dal tudi zapoved ljubezni. V nekaterih cerkvah v obrede tega dne vključijo še umivanje nog: v spomin, ko je Jezus umil noge apostolom, s čimer je pokazal, da je služabnik ljudem. Na ta dan po cerkvah po slavi utihnejo zvonovi in orgle. Po zadnji večerji je Jezus s svojimi učenci odšel v vrt Getsemani, kjer je bil izdan s pomočjo Judovega poljuba. Vojaki so ga odpeljali v ječo, kjer je čakal na obsodbo in križanje. Zato se tudi obredi tega dne v cerkvi zaključijo z molitvijo.

VELIKI PETEK je dan, ko velja strogi post. Ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti. Ob uri Jezusove smrti na križu (ob 15. uri) potekajo po cerkvah križevi poti. To je edini dan v letu, ko se ne obhaja svete maše, temveč poteka le besedno bogoslužje, med katerim večji del zavzemajo slovesne prošnje ter čaščenje križa. Zakaj se ta dan sploh imenuje veliki in ne na primer žalostni petek? Po eni razlagi se veliki petek imenuje zato, ker brez trpljenja ne bi bilo vstajenja. Druga razlaga pa izhaja iz starih časov, ko je beseda „veliki“ pomenila svet, predan. Tudi Sveto pismo so označevali z besedo „Velika“ knjiga. Po tej razlagi beseda „veliki“ nadomešča besedo „sveti“.

Na VELIKO SOBOTO se spominjamo, da je Jezus ležal mrtev v grobu. Zato čez dan v cerkvah potekajo molitve ob božjem grobu ter več blagoslovov: zjutraj ognja, čez dan blagoslov velikonočnih jedil. Zvečer po cerkvah poteka t.i. Velikonočna vigilija, najslovesnejša maša v celem letu, ko se že veselimo vstajenja. Pomembni deli so slavje luči, ki simbolizira vstalega Kristusa, vesela aleluja (hvalnica) ter blagoslov (krstne) vode z obnovitvijo krstnih obljub.

VELIKA NOČ je najpomembnejši krščanski praznik. Datum praznika je določen glede na lunin koledar: vedno na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. Tako lahko veliko noč praznujemo kadarkoli med 22. marcem in 25. aprilom. Na ta dan se kristjani veselimo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Jezus je premagal smrt, s tem pa tudi nam prinesel upanje, da se bomo lahko, ko se bo končala pot našega življenja, tudi mi veselili življenja v večnosti.

Teden družine

 Med 19. in 25. marcem v Cerkvi na Slovenskem poteka že tradicionalni teden  družine. Čeprav so letos v ospredju zakonci (več na tej povezavi), je prav, da v praznovanje  vključimo tudi svoje otroke. V nadaljevanju sledi nekaj idej, ki so nam pri tem lahko v pomoč.

  • Marca goduje sveti Jožef. Otroci naj z mamičino pomočjo pripravijo presenečenje za očeta. Več pa v gradivu SVETI JOŽEF, ki se nahaja spodaj v priponki.
  • Pripravimo majhno škatlo. Vanjo dajmo lističe z dejavnostmi, ki bodo še bolj povezale našo družino. Vsak dan med 20. in 23. marcem izžrebajmo eno in si vzemimo vsaj 15 minut za njeno izvedbo. Izberimo štiri takšne aktivnosti, ki so najbolj primerne za nas (glede na starost otrok, tedenske obveznosti ipd.) Primeri dejavnosti se nahajajo na tej povezavi.
  • Ker praznik Marijinega oznanjenja sovpada s cvetno nedeljo, se ga letos praznuje dan prej, v soboto, 24. marca. Ta dan naj otroci z očetovo pomočjo pripravijo presenečenje za mamico. Več pa v gradivu MARIJINO OZNANJENJE, ki se nahaja spodaj v priponki.

Naj v tem tednu naša družina postane še bolj vesela, srečna in sveta.

DODATNO GRADIVO:

Sveti Jožef

Pobarvanka sveti Jožef

Knjižica Hvala Bog za očka-mamico

Pobarvanka sveta družina

Gospodovo oznanjenje

Pobarvanka Gospodovo oznanjenje

Pripravila: Manica Marolt

Gradivo je namenjeno le za domačo rabo.

marec 2018

 

www.koreninevere.si